Stroj ali človek? Fifa se je odločila, Slovenija tudi.

Bila je nedelja, 15. junij 2014. Francija je v Porte Alegreju prepričljivo premagala Honduras, z dvema zadetkoma je blestel Karim Benzema, po srečanju pa se je skoraj toliko kot o zvezdniškem napadalcu madridskega Reala govorilo o avtogolu vratarja Hondurasa. Kaj se je zgodilo v začetnih minutah drugega polčasa?

Po strelu Benzemaja se je žoga od vratnice odbila proti vratarju, nato pa ga tako presenetila, da se je od njega odbila proti golu. Ko jo je s skrajnimi močmi odbil v polje, je z rokami že nevarno krilil na območju, v katerem je zadišalo po zadetku. Pa je bil ali ne? Je žoga prešla golovo črto s polnim obsegom ali ne? Sodnik je pokazal na sredino, čeprav ni mogel najbolje oceniti, kaj se je pripetilo, tudi za oceno stranskega delivca pravice je bil to izjemno hud zalogaj. Nato pa je sledil svečan vložek, na katerega je tako dolgo čakala zgodovina svetovnih prvenstev, da ga izkusi prvič. Dodatek, po katerem morda svet nogometa ne bo več nikoli takšen kot smo ga bili vajeni v časih, ko še niso kraljevali računalniki.

Vse dvome je razblinil sokolje oko

Računalniška naprava, ki se je v svetu tenisa ali hokeja na delu že odlično zbližala z razumevajočimi srci navijačev ter redno pomaga sodnikom do podajanja pravičnih odločitev, je prvič v zgodovini svetovnih prvenstev odločala še o nogometnem golu. Sodobna tehnologija za nadzor črte, ki na tem prvenstvu predstavlja enega izmed revolucionarnih ukrep Mednarodne nogometne zveze (FIFA), je pokazala, da je bil dosežen zadetek.

Francozi so nadaljevali s slavjem, nogometaši Hondurasa pa zmajevali z glavo, saj so bili sprva mnenja, da je njihov vratar pravočasno preprečil, da bi žoga s polnim obsegom preletela črto. Računalnik je pokazal, da so živeli v zmotnem prepričanju. Če gre verjeti zagotovilom nemškega proizvajalca GoalControl, naj bi bila pravilnost odločitev sodobne tehnologije za nadzor golove črte 100-odstotna. S tem so se morali tolažiti tudi navijači Hondurasa, ki jih je na dvoboju zmotilo neposrečeno sosledje dogodkov.

Kako je bilo na nedeljskem srečanju v Porto Alegreju? Ko so velikanski ekrani na štadionu predvajali utemeljitev sokoljega očesa, se je prizor sprva ustavil ob tem, kako je strel Benzemaja zadel vratnico. Na ekranu se je z velikimi črkami izpisal napis, da ni bil dosežen gol. Gledalci so bili zmedeni, nekateri so videli le napis in že pomislili, da bo ostalo pri vodstvu Francije z 1:0. Pa čeprav je sodnik pred tem pokazal na sredino. Tudi uradnim osebam ni bilo preveč jasno, kaj se dogaja.

Zmeda je bila popolna

Takrat pa je na ekranu le sledilo nadaljevanje računalniške simulacije francoskega napada. Žoga se je od vratnice namreč odbila proti vratarju Hondurasa Noelu Valladaresu, nato pa od njega proti golu, takrat pa je s celotnim obsegom prečkala črto. To je z različnih zornih kotov potrdilo sokolje oko in na ekranu se je zasvetil napis, da je zadetek priznan. Tedaj je bila zmeda popolna.

''Najprej ni bil zadetek, nato je bil. Nisem vedel, kaj naj si mislim v tem trenutku. Sporočilo mora biti bolj jasno,'' je pojasnjeval selektor Hondurasa Luis Fernando Suarez, njegov stanovski kolega na francoski klopi Didier Deschamps pa je dejal: ''Edina težava je bila v tem, da so najprej pokazali posnetek strela, ko žoga še ni prečkala črte. Razumem jezo njihovih navijačev. Tudi sam bi bil, če bi se postavil v njihov položaj, saj je bil najprej prikazan napačen posnetek,'' je povedal Francoz, ki podpira uporabo tehnologije v tovrstne namene.

Računalnik bi nagradil Darka Milaniča in Franka Lamparda

Pri Mednarodni nogometni zvezi (FIFA) so se hitro odzvali. Napovedali so, da bo v bodoče moč videti le še signal, ali je žoga prečkala golovo črto ali ne ter da bodo vse odločitve videti bolj razločno. Kaj bi dal Darko Milanič, da bi se lahko znameniti dvoboj med Slovenijo in Italijo, na katerem mu sodniki niso priznali povsem veljavnega zadetka, odigral 20 let pozneje. Po možnosti še na enem izmed 12 brazilskih štadionov, na katerih poteka letošnje svetovno prvenstvo. Izolan bi se lahko veselil zadetka, saj bi računalnik potrdil, da je žoga prečkala črto, Slovenija pa bi na takratni kvalifikacijski tekmi za nastop na EP 1996 premagala tedanje svetovne podprvake.

Podobno bi si lahko oddahnili navijači Anglije, ki morda pred štirimi leti na jugu Afrike v osmini finala svetovnega prvenstva ne bi tako hitro podpisali predaje Nemčiji. Strel z razdalje, ki ga je sprožil Frank Lampard, je močno razburil otoško javnost, saj bi moral obveljati kot zadetek. Žoga je s celim obsegom prečkala črto, a sodniki tega niso opazili. Računalnika še ni bilo, da bi priskočil na pomoč, počasni televizijski posnetki se niso smeli upoštevati, tako da so bili trije levi močno oškodovani.

Na Otoku so vpeljali novost, v Nemčiji ni bila izglasovana

Zato ni začudila odločitev, da se je angleška premierliga kot ena izmed prvih na svetu odločila, da bo nad dogajanjem na prvoligaških tekmah bedelo tudi sokolje oko. Stroški naj bi neuradno za vzpostavitev sistema na štadionih znašali nekaj 100.000 evrov, potrebno pa je dodati še tiste, ki bi nastali ob upravljanju in vzdrževanju. V Nemčiji, kjer tovrstni stroški nastopajočim ne bi predstavljali prevelikega zalogaja, se klubi zanimivo niso odločili za računalniško novost.

Čeprav je med sezono burilo duhove nekaj zadetkov, ki ne bi smeli biti priznani, najbolj odmeven je bil primer fantomskega gola na srečanju med Bayerjem Leverkusnom in Hoffenheimom, so se klubi odločili, naj še naprej škarje in platno pri odločitvah vihti človek. Stroj ni dobil prednosti.

Bi lahko kdaj računalniški sistem na golovi črti zaživel tudi na slovenskih nogometnih objektih? ''To za zdaj ne pride v poštev,'' je pojasnil Vlado Šajn, predsednik Zveze nogometnih sodnikov Slovenije in član UEFA sodniškega komiteja. ''Instalacija zadeve je precej draga, uporablja pa se le v redkih državah. Stališče Uefe je drugačno od tistega pri Fifi, ki zagovarja tehnologijo na golovi črti. Uefa bolj zagovarja uporabo dodatnih pomočnikov sodnikov, ki poleg nadzora za golovo črto opravljajo še druge funkcije ter so vsestransko uporabni. Ponujajo boljši nadzor nad vsem, kar se dogaja v kazenskem prostoru,'' je dejal eden od vodilnih strokovnjakov za sojenje v Evropi.

O njih se je veliko govorilo po uvodnem srečanju SP 2014, ko so bili mnogi prepričani, da bi dodatna pomočnika sodnika, če bi bila seveda prisotna na tekmi, veliko bolje ocenila, ali je hrvaški branilec storil prekšek nad Fredom, vreden najstrožje kazni, ali ne.

Uefa za zdaj temu ni naklonjena

So pa tudi dodatni pomočniki sodnika le iz mesa in krvi ter jim kdaj uidejo tudi tako pomembne podrobnosti kot je bil nedosojen zadetek Ukrajine na tekmi z Anglijo na Euru 2012. A to so bile le izjeme, večinoma so sodniki na tekmah pod okriljem Uefe zelo hvaležni pomoči dodatnih pomočnikov, ki med tekmo stojijo levo oziroma desno od gola.

Fifa in Uefa imata torej različni usmeritvi. Evropa se bolj nagiba proti uporabi tehnologije. Tudi zaradi tega, ker so analize pokazale, da pride v poštev v zelo redkih primerih. V Angliji so v celotni sezoni našteli le nekaj spornih situacij. Tudi to je razlog, ki poleg dragih cen preprečuje, da ne prihaja do vsesplošne uporabe. ''Nikoli se ne ve. Za zdaj Uefa temu ni naklonjena, mogoče pa bomo na prihodnjem Euru videli oboje, tako dodatne pomočnike sodnika kot tudi tehnologijo,'' je namignil Šajn in potrdil, da so dodatni pomočniki sodnika na delu na več kot polovici prvoligaških srečanj v Sloveniji.

Kar pa se tiče sokoljega očesa, ga še dolgo časa ne bo na sončni strani Alp. Bo pa še naprej prežal na sporne trenutke na tekmah svetovnega prvenstva in morda še kdaj za pet minut ujel svetovno slavo kot jo je na tekmi med Francijo in Hondurasom.