Stanje je resno: Uefa komaj prižgala zeleno luč za Ljudski vrt

Nogometni objekt pod Kalvarijo bo v tej sezoni eno izmed najmanjših prizorišč v ligi prvakov. Sprejme malce manj kot 13 tisoč gledalcev in zadostuje evropskim merilom za največje tekme lige prvakov. Mariborski gostitelji so si lahko oddahnili, čeprav se po drugi strani zavedajo, da jim je Evropska nogometna zveza (Uefa) šla na roko in na eno oko zamižala.

Bo treba pred dvobojem s Sportingom odpraviti še kakšne pomanjkljivosti? ''Štadion pogojno zadostuje merilom, dobili smo dovoljenje za igranje tekem tudi v skupinskem delu lige prvakov, vendar bo treba vložiti veliko truda, dodatne energije in sredstev za ureditev štadiona v skladu z vsemi zahtevami. Pravila so natančno opredeljena, treba je zagotoviti vse, kar spada k udeležbi v elitnem tekmovanju. Kar pa ne bo lahko,'' meni direktor NK Maribor Bojan Ban, ki se v teh dneh, pa čeprav je do uvodne tekme skupinskega dela lige prvakov proti lizbonskemu Sportingu (17. september) še deset dni, pospešeno ukvarja s 1001 organizacijskim opravilom.

Želeli bi boljše poskrbeti za gledalce na osrednji tribuni, a ne morejo

Zakaj mora mariborski klub nekoliko improvizirati, ko gosti največje dogodke? V zadnjih letih, ko se ga je prijela moderna podoba, je ne nazadnje v ponos Mariboru. Štadion je od leta 2006 naprej doživel veliko prenovo, projekt Ring se je začel naprej s prvim delom, dve leti pozneje je dobil simpatične nove tribune s streho, a žal le na treh straneh. Na jugu, vzhodu in severu Ljudskega vrta.

Zahodna tribuna je žal ostala nespremenjena, ker pa jo počasi že načenja zob časa, je iz leta v leto bolj neuporabna. Res ponuja streho nad glavo, a veliko pove že podatek, da nima niti enega stranišča, ki bi ga lahko med srečanjem uporabili obiskovalci. Ker so neustrezni tudi dostopi in izhodi, je jeza obiskovalcev še toliko večja, ko se morajo na največjih tekmah kobacati s štadiona po večminutnem mukotrpnem stopicanju v ogromni gneči, ki se izjemno počasi premika proti ozkemu izhodu.

Težava se torej skriva v zahodni tribuni, še toliko bolj izražena pa je, ker je na vrhu tudi dotrajan prostor za novinarje in snemalce. ''Vsak, ki si je ogledal vsaj eno tekmo v Ljudskem vrtu, ve, da je stara tribuna na meji uporabnosti. Za naše zveste navijače, ki imajo vstopnice na zahodni tribuni, bi želeli boljše poskrbeti, spodobilo bi se, a to trenutno ni izvedljivo. Težave imamo tudi pri zagotovitvi primernih pogojev za delo medijev, da ne govorimo o višjih standardih za sponzorje in povabljene goste. Na veliko koncih zamaka, tako v VIP- kot na novinarskih mestih in na preostalih delih tribune,'' je direktor 12-kratnega slovenskega prvaka omenil težave, s katerimi se spopada nogometna trdnjava mariborskega kluba, v zadnjih letih pa tudi slovenske izbrane vrste.

Ime je dobil po javnem drevesnem parku

Kaj je sploh Ljudski vrt? To je naravna, kulturna, arhitekturna in športna znamenitost mesta Maribor. Tako ga opisuje mariborski klub na svoji strani. Mariboru pomeni veliko, ima bogato preteklost. Štadion so zgradili na območju, ki je bilo več stoletij pokopališče. Zadnje grobnice so s tega območja odnesli in prestavili leta 1937.

Med turškimi vpadi je bila na tem območju tudi majhna cerkev, za katero so se pred davnimi stoletji izgubile vse sledi, šele leta 1873 pa je območje postalo bolj zeleno. Maribor je dobil javni drevesni park. Ker se je v obdobju Avstro-Ogrske imenoval Volksgarden (po slovensko Ljudski vrt), se je to ime obdržalo med Mariborčani. V 20. stoletju je postal priljubljeno rekreacijsko središče. Najprej je razvajal s tenisom (1901), prvo nogometno igrišče je dočakal leta 1920, zdajšnje pa po drugi svetovni vojni, med katero je doživel ogromno uničenje. Novo nogometno igrišče je v Ljudskem vrtu zraslo leta 1952.

Spomeniško varstvo znamenite ločne konstrukcije

Štadion je bil vedno večji, leta 1962 je dobil takrat zelo moderno tribuno, ki si jo je zamislil arhitekt Milan Černigoj. Znamenita armirano-betonska ločna konstrukcija je dobila spomeniško varstvo, s tem pa je postala tudi trn v peti naslednikov, saj varstvo ne dovoljuje, da bi kar tako izginila in odstopila prostor novi tribuni z drugačnim videzom.

Na tej tribuni so bile najprej namesto sedežev kar lesene klopi, leta 1973 je bil dosežen rekord, saj se je na kvalifikacijski tekmi za preboj v jugoslovansko prvo ligo s Proleterjem iz Zrenjanina zbralo kar 20 tisoč gledalcev, v obdobju osamosvojitve pa je štadion kmalu dobil plastične sedeže ter razsvetljavo. Prvi dvoboj pod reflektorji so odigrali proti Normi iz Talina in v Evropi ponosno zmagali z rekordnim rezultatom 10:0.

Prvi del projekta Ring stal deset milijonov evrov

Pred 15 leti so za potrebe prvih nastopov v ligi prvakov nekoliko povečali kapaciteto na nekdanjih betonskih stojiščih brez strehe, leta 2008 pa so izpeljali prvo fazo projekta Ring in objekt spremenili v enega od najlepših manjših štadionov na svetu, kar ni ušlo niti tujcem, ki so ga nekajkrat uvrstili na tovrsten seznam. Dela so poskrbela za ogromen strošek, občina je s pomočjo slovenske vlade zapravila 10 milijonov evrov. Atletska steza se je poslovila, igrišče so za 65 centimetrov poglobili, pod travnato površino pa položili napeljavo za talno ogrevanje in nov drenažni sistem.

Žal pa se projekt Ring še ni končal. Napovedana je bila prenova zahodne tribune, tudi oživitev prostorov pod južno, vzhodno in severno tribuno, a še čakajo na naslednji korak. Ogromne so tudi težave s parkiranjem, zato že lep čas omenjajo možnost gradnje podzemne garaže.

Druga faza projekta posodobitve lepotca pod Kalvarijo predvideva vsebinsko zapolnitev in opremljanje prostorov, ki so ostali po koncu prve faze še neizkoriščeni. Gre za prostore pod novimi tribunami, kjer nastajajo nove telovadnice, klubski prostori, konferenčne dvorane in prostori za najem.

Maribor je navezan na Ljudski vrt. Domače tekme je vedno igral na tem štadionu, izjemi sta le leti 1961 in 2008, ko so na štadionu izvajali večja gradbena dela.

Nekaj se torej premika, že pred časom se je omenjala možnost, da bi lahko leta 2015 ali pa 2016 zarohneli gradbeni stroji in bi lahko začeli prenavljati osrednjo tribuno. Zaradi spomeniškega varstva bi ohranila obliko in število sedežev (zdaj jih je okrog štiri tisoč), bi pa postala veliko bolj uporabna ter udobna, tribune na štadionu pa bi bile med seboj še bolj povezane.

Vedno so na meji, ali bodo sploh dobili zeleno luč

Kakšno je zdaj stanje osrednje tribune z zornega kota mariborskega kluba? ''Stanje je alarmantno. Vedno smo na meji, ali bomo dobili zeleno luč za igranje tekem na najvišji ravni ali ne. NK Maribor že zdaj vlaga ogromno sredstev v tujo infrastrukturo, da lahko sploh pridobivamo dovoljenje za igranje po pravilih. In drago plača vsak kvadratni meter pisarn, ki jih uporablja, plačuje vse od energentov do najemnine za igranje tekem, da ne bi kdo imel predstavo o tem, da je igranje v Ljudskem vrtu brezplačno ali podarjeno,'' je pojasnil Ban. Mariborski klub mora kot najemnik spoštovati pravila, ki jih narekuje lastnik objekta. Kakšni pa so kriteriji Uefe? So podobni tistim na tekmah lige Europe, ki jih je bil mariborski klub v zadnjih sezonah že vajen, ali vendarle nekoliko drugačni?

''Gre za najvišjo raven tekmovanja in zahteve so razumljivo večje. VIP-lože v tako kratkem času ne moremo preurediti, ob že omenjenih posegih v parkirna mesta bomo dodatna dela vložili v izboljšanje medijskih kapacitet. Posegli bomo po ponovni preureditvi telovadnice v sobo za novinarske konference, poskrbeti moramo za novo mešano cono, prostor za izjave igralcev po tekmi. Dosedanja na hodniku ob izhodu iz slačilnic je premajhna in pripravili bomo novo rešitev, postavili bomo šotor na vzhodni ploščadi. V ligi prvakov so zahteve Uefe večje tudi pri zagotovitvi števila komentatorskih mest, televizijskih studijih,'' je naštel korake, ki bodo Ljudski vrt na letošnjih tekmah s Sportingom, Chelseajem in Schalkejem predstavili v lepši luči.

Maribor bo imel prihodke, a tudi izdatne odhodke

Ker bodo vijolice v tej evropski sezoni ogromno zaslužile (omenja se vsaj deset milijonov evrov), lep finančni kos pogače pa se obeta tudi nogometašem, ki so si nagrado zaslužili od glave do peta, se poraja vprašanje, ali bodo kaj izmed teh sredstev porabili za investicije v posodobitve štadiona.

''NK Maribor bo imel prihodke, ampak tudi izdatne odhodke. Sponzorski delež v letnem proračunu je pri 20 odstotkih, s tem ni mogoče preživeti in velik del denarja bo šel za poslovanje kluba. Ker občina tega ne zmore, bomo – kot doslej – morali sami vlagati v obstoječi objekt v Ljudskem vrtu,'' je pojasnil direktor Ban, ki se je s tem, kar čaka Ljudski vrt v ligi prvakov, posredno seznanil že na žrebu v Monte Carlu.

Ker mariborski nogometaši v matični občini nimajo ustreznih pogojev za trening, vlaga NK Maribor tudi v igrišče v drugi občini (v Rogozi), da lahko zagotavlja nemoten proces treningov vsaj za člansko ekipo. V domačem okolju žal nima središča za trening, kar je velika pomanjkljivost. ''Medtem mlajše selekcije vadijo in igrajo na dotrajani umetni travi na enem igrišču. Že več kot leto dni se dogovarjamo z Mestno občino Maribor o novi umetni travi. Čakamo, da bomo dobili novo igrišče, plačano bo večinoma iz sponzorskih sredstev, deloma iz nemajhnih sredstev NK Maribor, čakamo samo še na četrtinski delež občine. Možnosti obstajajo, le občina se mora odločiti.''

Po informacijah mariborskega kluba je Nova KBM, ki posluje dobro, pripravljena sodelovati in bi imela posluh tudi za ureditev te težave. ''Gre za skoraj 250 otrok in vsi skupaj jim moramo zagotoviti boljše pogoje za vadbo. NK Maribor je že doslej na svoje stroške poskrbel za številne posodobitve, od optičnega kabla do dodatne gradnje parkirišč, ureditve namakalnega sistema, ograje, novih pregrad med sektorji … NK Maribor vlaga v tujo lastnino oziroma mestu po svoje podarja sredstva,'' je pogovor sklenil Ban.

Evropa ne bo vedno zamižala na eno oko

Po tem lahko bolj razumemo ''očitke'' športnega direktorja Zlatka Zahovića. Ob pojasnjevanju, kako se je lahko zgodil mariborski nogometni čudež, ki odmeva tudi v Evropi, je večkrat poudaril, kaj bi šele bilo, če bi NK Maribor imel takšnega župana, kot je Zoran Janković v Ljubljani. V mislih je imel zmožnost občinske skrbi za glavni objekt.

Verjame, da bi se tako Ljudskemu vrtu, ki je v večinski lasti mariborske občine, godilo veliko bolje, klubskim ljudem pa ne bi bilo treba trepetati, ali bodo zaradi dotrajanosti zahodne tribune lahko gostili tekme najvišjega evropskega ranga v Ljudskem vrtu pred polnim številom občinstva ali ne. Za zdaj jim je z improvizacijo vedno uspelo, a jim dolgoročno to ne bo vedno prinašalo zadovoljstva.

Če ne bodo kmalu dokončali projekta Ring, se poraja resno vprašanje, ali bo Uefa sploh še imela potrpljenje z zahodno tribuno. Sploh v ligi prvakov, kjer vse deluje brez najmanjšega naključja.