S težkim srcem je obrnil nov list

Nogometno pot je začel pri Izoli, v Sloveniji je bil še član ajdovskega Primorja, Gorice in Olimpije, potem ga je zaneslo na Ciper, kjer je ostal kar sedem let.

Nosil je drese Enosisa Paralimnija, Anorthosis Famaguste, Omonie Nikozije in Alkija iz Larnake, nekaj časa je spadal med najboljše posameznike tamkajšnje lige, nekajkrat je s Ciprčani nase opozoril tudi v Evropi.

Leta 2011 se je od igranja na najvišji ravni, v času katerega je zbral tudi 37 nastopov in zadetek v majici Slovenije, poslovil, a je nogomet še igral.

V Italiji je igral na amaterski ravni najprej za Pordenone, leta 2013 pa okrepil Kras. Po seriji slabih rezultatov so pri tem italijanskem četrtoligašu odslovili trenerja, predsednik kluba pa je prišel na idejo, da trenersko palico ponudi Tončiju Žlogarju, ki se je v zadnjih letih šolal za trenerja.

Nekdanji reprezentant Slovenije je sprva mislil, da bo v nedeljo, ko je Kras pod njegovim vodstvom odigral prvo tekmo, še lahko nastopil in se poslovil od igranja, a so Izolčanu načrte prekrižale zdravstvene težave.

"Veliko je bilo že napisanega, pa vendar je v meni še tlelo upanje, da bi jutri odigral še svojo zadnjo uradno tekmo. Žal ne bo šlo, trenutno se bom posvetil izključno treniranju ekipe Krasa. Tako zapiram eno uspešno poglavje v življenju, v katerem je bilo veliko zmag in porazov, sreče in žalosti, vendar je vedno prevladala ljubezen do žoge in te igre, ki te zasvoji.

Izkoristil bi priložnost in se zahvalil svojim staršem in družini ter najboljšim prijateljem, ker ste mi in mi še vedno stojite ob strani. Hvala vsem soigralcem, s katerimi sem delil slačilnico, hvala vsem klubom, v katerih sem igral, NK Izola, Primorje, Hit Gorica, Olimpija, Enosis Paralimni, Anorthosis, Omonia Nicosia, Alki Larnaca, Pordenone in ekipi Krasa ter nogometni reprezentanci Slovenije.

Hvala medijem in vsem navijačem, ki ste navijali in nas spodbujali, predvsem tisti najglasnejši, s katerimi sem se vedno dobro razumel: Ribari Izola, Red Devils, Goriške Vrtnice ter Green Dragons in Združeni slovenski navijači. Besede zahvale gredo tudi navijaškim skupinam na Cipru in Pordenonu, pa tudi Krasu. Lepih trenutkov je bilo ogromno, ostali bodo v knjigi mojih spominov. Spoznal sem ogromno ljudi, prepotoval ogromno sveta.

Če bi se imel možnost še enkrat odločiti, bi ravnal enako. Kaj bom najbolj pogrešal? Radost in veselje, ko dosežeš zadetek, in adrenalin veselja, ki ga deliš z navijači," se je zdaj že nekdanji nogometaš, ki je ravno pred nekaj dnevi praznoval 37. rojstni dan, nekaj ur pred trenerskim debijem – s Krasom je doma proti Giorgioneju izgubil z 1:2 – na enem izmed socialnih omrežij v čustvenem zapisu tudi uradno poslovil od igranja nogometa.

Upa, da bo tudi med trenerji uspešen

Čestitk za vse, kar je dosegel, in želja za čim uspešnejšo prihodnost na novi življenjski poti ni manjkalo. Pričakovano, dolgoletni akter slovenskega nogometa na najvišji ravni, ki je poseben tudi zato, ker je kljub karieri profesionalnega nogometaša postal diplomirani pravnik, je povsod, kjer je igral, pustil globok pečat in lep spomin. Gospod v nogometnih čevljih, bi lahko zapisali.

Zdaj ga v Monrupinu ob italijansko-slovenski meji, kjer igra Kras, čaka nov izziv, ki se ga loteva z veseljem. "Ko mi je predsednik Krasa ponudil priložnost, sem jo takoj sprejel. Od igranja nogometa se poslavljam s težkim srcem, a se novega izziva veselim. S trenerskim poslom sem se spogledoval že nekaj časa in Kras se zdi primeren za začetek. Upam, da bom uspešen. Kaj bo sledilo, ne vem, trenutno sem osredotočen le na zdajšnjo nalogo in na to, da obstanemo v četrti italijanski ligi," nam je povedal Žlogar, ki je s Krasom trenutno na 15. mestu prvenstvene razpredelnice v tekmovanju, v katerem nastopa 18 klubov. Za 12., ki prinaša odrešitev, zaostaja za štiri točke.