Sreda, 4. 7. 2018, 9.34
6 let, 5 mesecev
Zgodbe, ki jih piše SP (13.) – Yerry Mina
Revni deček, ki je dobil ime po mišku iz risanke, na voljo za sto milijonov evrov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,64
Kolumbija ima novega nogometnega junaka. Ne James Rodriguez, ne Radamel Falcao, ne Juan Cuadrado. Največ simpatij je v zadnjih tednih požel mladi branilec Yerry Mina. Spregledani branilec Barcelone je dobil ime po mišku Jerryju, le da so se v družini malce poigrali s črkami. Na svetovnem prvenstvu v Rusiji se Yerry ni poigraval s črkami, ampak živci tekmecev. Učinkovito in temeljito. Dosegel je tri gole in se vpisal v zgodovino s prav posebnim podvigom.
⇒ Spremljajte rubriko: Zgodbe, ki jih piše SP
Ko je Kolumbijec Yerry Mina v izdihljajih dvoboja osmine finala svetovnega prvenstva dosegel zadetek proti Angliji, izenačil na 1:1 in dvignil na noge milijone kolumbijskih navijačev, je mundial dobil še enega junaka. V zgodovini svetovnih prvenstev se še ni primerilo, da bi branilec z glavo dosegel zadetek kar na treh zaporednih tekmah. In to kar na prvih treh tekmah, odkar sploh nastopa na največjem tekmovanju. Pravzaprav sploh še ni bilo branilca, ki bi na svetovnem prvenstvu dosegel tri zadetke z glavo!
Mlademu Kolumbijcu, ki je dobil ime po slavnem mišku, je v Rusiji uspel tako imeniten podvig, da so si lahko Švedi oddahnili, ko so izvedeli, da v četrtfinalu ne bodo imeli opravka z njim, ampak Angleži. Če bi kafetarji ostali v igri za naslov, bi lahko Skandinavci v četrtfinalu ''stopili'' na Mino. V prenesenem pomenu. Mina bi jim lahko prekrižal načrte in sejal nevarnost. Poljski, Senegalu, do neke mere pa tudi Angliji, jo je že zagodel. Proti vsakemu je dosegel zadetek z glavo. Vedno po izvajanju iz kota, ko je izkoristil odličen skok. S svojo višino (195 cm) mu je bilo lažje pretentati tekmeca v njegovem kazenskem prostoru. Zlasti ob prekinitvah.
Ko je zaigral, je Kolumbija začela osvajati točke
Trije nastopi na SP 2018, trije zadetki! Takšen je iztržek branilca Yerryja Mine.
Na prvi tekmi Kolumbije na SP 2018, ko se je pomerila proti Japonski, dvoboj pa je sodil Damir Skomina, ga selektor Jose Nestor Pekerman ni uvrstil v začetno enajsterico. Da je strateg iz Argentine storil napako, so hitro pokazale prihodnje tekme. Kolumbija je brez Mine izgubila prvo tekmo proti Japonski (1:2), ko pa se je branilec Barcelone pridružil rojakom in debitiral na mundialu, so prišli še rezultati.
Kolumbijci so najprej vzeli mero Poljakom (3:0), kot prvi je mrežo belo-rdečih zatresel prav Mina. Nato so za napredovanje potrebovali zmago nad Senegalom in jo tudi dočakali. Junak srečanja je postal spet Mina, mrežo Afričanov je zatresel enkrat in priigral zlata vredno zmago z 1:0.
Ko je del nogometne javnosti že pomislil, da sta bila dva zaporedna zadetka z glavo bolj ali manj splet naključij, pa je mojstrstvo Mine, njegovo glavno orožje, ponovno prišlo do izraza. Proti Angliji se je Kolumbija na tekmi osmine finala v Moskvi nevarno bližala porazu. Časa je zmanjkovalo, oglasil se je alarm, nato pa je v tretji minuti sodnikovega podaljška Mina le prelisičil obrambo nekdanjih svetovnih prvakov (1966) in izenačil.
Niso si zaslužili poraza proti Angliji
Angleži so se veselili prehitro. Treba je bilo odigrati še podaljšek, za konec pa je sledilo vedno razburljivo izvajanje kazenskih udarcev. Ko je Kolumbija po strelih z bele točke izpadla, čeprav se je za trenutek po zapravljenem strelu Jordana Hendersona že znašla v sedmih nebesih, so Mina in soigralci zapravili prvovrstno priložnost, da bi se na letošnjem mundialu zavihteli visoko.
Po bolečem izpadu ni skrival solza v dresu Kolumbije s številko 13.
''Nismo si zaslužili poraza. Pokazali smo več od Anglije. Škoda, da nismo odločili tekme v naš prid še pred izvajanjem enajstmetrovk. To je velik udarec za vse nas,'' je bil razočaran po izpadu v osmini finala. Svetovnega prvenstva je bilo zanj tako konec v osmini finala.
Sanjsko leto 2018
Independiente Santa Fe je v sezoni 2015/16 tudi s pomočjo 19-letnega Yerryja Mine osvojil naslov kolumbijskega prvaka, uspešen pa je bil tudi v južnoameriškem pokalu.
Večina Evrope si je nenavadno ime branilca Barcelone zapomnila šele takrat, ko je na začetku leta sklenil pogodbo s katalonskim velikanom. Leto 2018 je nasploh pravljično v karieri Yerryja Mine, saj je najprej uresničil sanje na klubskem, nato pa še reprezentančnem polju.
Star je komaj 23 let in prihaja iz majhnega kraja Guechene v Kolumbiji, ki ima le 20 tisoč prebivalcev, pretežno afriških korenin. Ko je v revščini treniral v svojem kraju in na slabo pripravljenih igriščih, na katerih so se radi podili konji, sanjal o veliki karieri, je bil marsikdo prepričan, da si postavlja previsoke cilje. A si jih ni.
Njegov talent je skupaj s ponotranjeno željo po delu obrodil sadove. Še kot najstnik je zaigral na kolumbijskem prvenstvu, prejemal nagrade in se nato selil po Južni Ameriki. V dresu brazilskega Palmeirasa je že začutil, kako je biti zvezdnik.
Leta 2016 se je preselil v Brazilijo k Palmeirasu. Velikanu iz Sao Paula je pomagal do prvega državnega naslova po 22 letih.
Leta 2016 je bil izbran za najboljšega branilca brazilskega prvenstva, zanj so se začeli zanimati evropski klubi. Ko pa je na začetku leta sklenil še dogovor z Barcelono, ki ga je kupila za slabih 12 milijonov evrov, so se mu dokončno uresničile sanje.
Strelski razcvet v reprezentanci
V reprezentanci mu gre za zdaj veliko bolje kot pri Barceloni.
Njegovo mladost so zaznamovala trpeča obdobja zaradi pomanjkanja denarja, tako da je pogosto treniral kar bos. S prihodom k Barceloni si je izdatno napolnil bančni račun, saj na leto prejme okrog štiri milijone evrov. Postal je prvi Kolumbijec, ki je zaigral za Barcelono na uradni tekmi. Pri Kataloncih se druži z največjimi nogometnimi zvezdami, a mu trener Ernesto Valverde še vedno ne zaupa najbolj, da bi mu večkrat namenil mesto v začetni enajsterici. V spomladanskem delu je vsega skupaj zbral le šest nastopov, manj od pričakovanega.
Yerryja to ni zmotilo. Nadaljeval je trdo delo in se trudil, da bi ga trener čim bolje opazil. Za zdaj mu v klubu še ne gre vse po načrtih, se je pa veliko lepše razpletlo v reprezentančnem nogometu. Kdo bi si mislil, da bo visoki Kolumbijec, ki se po prihodu k Barceloni ni naigral, tako da se je že sam po sebi napovedoval poletni prestop v katerega izmed drugih klubov, na svetovnem prvenstvu povsem zasenčil svoje soigralce iz izbrane vrste?
Čeprav je branilec, je bil najboljši strelec kolumbijske reprezentance na SP 2018.
S tremi goli je poskočil na drugo mesto kolumbijskih strelcev v zgodovini največjega tekmovanja. Zaostaja le za Jamesom Rodriguezem, ki je v Rusiji branil naslov najboljšega strelca SP 2014, a nato plačal krut davek težavam z zdravjem.
Le Mina in Nemca
Svet že 16 let ni videl junaka, ki bi na enem svetovnem prvenstvu zadel vsaj tri zadetke z glavo. Zadnji, ki mu je to uspelo, je bil Nemec Miroslav Klose na SP 2002. Je šele tretji branilec, ki je na SP dosegel tako veliko zadetkov. Pred njim je to uspelo le še Nemcema Paulu Breitnerju (1974) in Andreasu Brehmeju (1990)!
Od vratarja do branilca
Najprej je želel postati čuvaj mreže. Tako kot njegov oče in stric.
Vse to je uspelo Kolumbijcu, ki je začel kariero kot reven deček. Najprej je sanjal o tem, da bi postal vratar. Na tem igralnem položaju sta igrala njegov oče in stric, njemu pa ni šlo preveč dobro. Trenerji niso bili najbolj navdušeni nad njegovimi posredovanji.
''To igralno mesto zahteva veliko odrekanja. Nisem hotel, da bi moj sin toliko trpel,'' je pozneje pojasnjeval njegov oče Jose Eulises Mina. Sina opisuje kot pridnega in zelo skromnega fanta. Ni bilo stvari, ki bi se je lotil, a je ne bi končal. To velja tudi za šolo, na kar je bila najbolj ponosna mati.
Njegov prvi trener Seifar Aponza je opazil, da igra Yerry bistveno bolje nogomet v polju kot pa med vratnicama. Pri 12 letih ga je zato postavil v obrambno vrsto in postavil temelje zdajšnji karieri Mine, ki se je po treh zadetkih na svetovnem prvenstvu lansiral med zvezde. Ko mu je Yerry kot deček predlagal, da bi rad treniral tudi na božični dan, je trener doumel, da ima opravka z nogometašem, ki bo naredil vse, da uresniči svoje ambicije. V okolju, kjer so misli pogosto uhajale drugam, kot pa na nogomet, veliko je bilo kriminala in alkohola, je ostal zvest svojemu cilju.
Najprej šola, potem nogomet
Ko je začel nogometno kariero, ni bil deležen razkošja.
Kot otrok je imel zelo slab želodec. Skoraj vsako potovanje po manj udobnih kolumbijskih cestah se je podobno končalo. Z Yerryjevo slabostjo in bruhanjem. Ker je takrat njegov oče igral v sosednji državi Ekvador, se je mati prijemala za glavo, ko se je z družino odpravila na obisk. Vedela je, da bo Yerry na dolgi poti trpel. ''Ves čas je bruhal,'' se je spominjala v pogovoru za agencijo Reuters.
Na treninge v 40 kilometrov oddaljen Cali je odhajal na različne načine. Pogosto je štopal, največkrat pa so mu ustavljali vozniki velikih tovornjakov. Ko je bil še najstnik, se je po Kolumbiji hitro razširil glas o njegovem uspešnem talentu. Želeli so ga številni klubi, a je ostal v domačem kraju. Tako je hotela mati. Mestece Guachene je lahko zapustil šele, ko je končal srednjo šolo. Odpravil se je k profesionalnemu klubu Deportivo Pasto, kjer je bil sprva tako razočaran nad neigranjem, da se je hotel vrniti domov. Bil je sramežljiv deček.
Barcelono lahko zapusti, če bo kateri izmed snubcev zanj plačal 100 milijonov evrov.
Pogosto je jokal, bil je občutljiv. Mati in nekdanji trener Aponza sta ga s skrajnimi močmi prepričala, da ostane. To je tudi storil in hitro napredoval. Potrpežljivost se je izplačala. Zelo je bil nesrečen, ker ni mogel finančno pomagati staršem. Zaradi tega je prelil veliko solza. Ko je prejel prvo plačo v klubu Deportivo Pasto, je dal dve tretjini takoj mami Marianeli Gonzalez.
Tom in Yerry pri Barceloni
Ime mu je izbrala mati, ki se je zabavala, ko je spremljala legendarno risanko Tom in Jerry. Sin je tako dobil ime po mišku Jerryju, čeprav mu je nalašč prvo črko J zamenjala v Y. V taboru Barcelone tako ne manjka šal, kaj počneta na treningih z belgijskim soigralcem Thomasom Vermaelnom. Ko se srečata Tom in Yerry … Danes je v nogometnih krogih vedno bolj uveljavljen pod vzdevkom Mina de Oro oziroma po slovensko Rudnik zlata. V dresu reprezentance je odigral 15 tekem in dosegel kar šest zadetkov, kar je izjemno povprečje za branilca!
Pri zvezdniški Barceloni je v prejšnji sezoni zbral le šest nastopov.
Barcelona ga bo po uspešnih predstavah na svetovnem prvenstvu zagotovo bolj cenila. Zanj se zanima kar nekaj angleških klubov, zlasti Liverpool in West Ham. Zavedajo se, da morajo za Kolumbijca plačati sto milijonov evrov. Toliko namreč znaša njegova odkupna klavzula. Zdaj se je začelo. Zdaj je Mina postal član svetovne elite.
