Ponedeljek, 26. 10. 2020, 20.28
3 leta, 5 mesecev
Volilna skupščina Nogometne zveze Slovenije
Ni bilo presenečenja, Radenko Mijatović brez ženske družbe v novi mandat
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,53
8
Razplet volilne skupščine Nogometne zveze Slovenije je pričakovan. Za Radenka Mijatovića, edinega kandidata za mesto predsednika, je glasovalo 27 od 27 delegatov, ki so oddali glas. Pričakovan je tudi razplet volitev za podpredsednika. Tamara Šnofl, ki bi lahko postala prva ženska v vrhu NZS, je bila neuspešna.
Radenko Mijatović je pričakovano dobil novi štiriletni mandat na čelu Nogometne zveze Slovenije.
"Izvolitev je bila pričakovana. Z rezultatom sem zadovoljen. Gremo naprej, čaka nas veliko dela. Časi so negotovi. Ne samo za nogomet in šport, ampak na vseh področjih," je po koncu zanj uspešnih volitev povedal Radenko Mijatović, ki ga torej čaka novi štiriletni mandat v vlogi predsednika NZS. Na njenem čelu je leta 2016 nasledil Aleksandra Čeferina, potem ko je temu uspela največja slovenska funkcionarska zmaga in je postal predsednik Uefe.
Na skupščini, ki je brez zapletov potekala v virtualni obliki, je bil prisoten tudi Čeferin. Javil se je prek videoklica in v imenu krovne evropske organizacije pohvalil delo NZS, njenega predsednika ter mu izrekel blagoslov.
Sledilo je glasovanje, v katerem je glasovnice oddalo 27 od 29 delegatov, ki imajo volilno pravico. Vsi so Mijatoviću izrekli podporo, dobil je 27 od 27 oddanih glasov.
Prva ženska kandidatka je bila brez možnosti
Zelo pričakovan je bil tudi razplet volitev za štiri podpredsednike NZS. Stanko Glažar, predsednik MNZ Ptuj, je prejel 29 glasov. Danilo Kacijan, predsednik MNZ Murska Sobota, jih je zbral 27. Oba bosta tako še naprej opravljala funkciji podpredsednikov. Po novem v družbi Dejana Germiča (MNZ Maribor) in Gvida Mravljaka (MNZ Ljubljana), ki sta prejela 22 oziroma 27 glasov. V tej vlogi bosta zamenjala Milana Jarca in Francija Zavrla, ki sta se od svojih položajev poslovila in za mesti podpredsednika nista kandidirala.
Edina poraženka podpredsedniških volitev je Tamara Šnofl, sploh prva ženska, ki je kandidirala na tako visok položaj v krovni slovenski nogometni organizaciji. S podporo 20 manjših klubov je bila daleč od uspeha. Prejela je pet glasov. Šnoflova, nekdanja članica nekoč priljubljene dekliške skupine BBT, danes pa po poklicu pravnica in prva ženska županja v zgodovini občine Kungota, je želela novi mejnik postaviti tudi na nogometnem terenu. Morda kdaj drugič.
"Če pogledate NZS, lahko ugotovite, da zaposlujemo številne ženske. Šnoflova je s kampanjo začela malce pozno, a je bila lepa osvežitev za vse nas. Odrezala se je zelo dobro, glede na kratek čas, ki ga je imela na voljo, zato ji čestitam. Ženske v nogometu so dobrodošle. Želimo si čim več takšnih, pogumnih," je novo potrjeni predsednik Mijatović, ki je bil prepričljiv že na volitvah leta 2016, ko je v glasovih s 23 proti 7 premagal takratnega kandidata Matjaža Nemca, povedal o zamujeni možnosti, da bi v vrhu slovenskega nogometa prvič videli žensko.
Kdo je odločal?
O novem predsedniku NZS je na volilni skupščini odločalo 29 delegatov. Novi (stari) predsednik je moral za potrditev mandata zbrati vsaj 16 glasov. Kdo vse je lahko glasoval? MNZ Ljubljana je razpolagala s petimi, MNZ Maribor s štirimi, MNZ Celje, MNZ Murska Sobota in MNZ Ptuj po tremi, MNZ Gorenjska Kranj, MNZ Koper, MNZ Lendava, MNZ Nova Gorica, sodniška in trenerska organizacija pa s po dvema delegatoma.
Predsedniku NZS in selektorju Slovenije Matjažu Keku po zadnjih kvalifikacijah ni bilo do smeha.
V naslednjih štirih letih enkrat na veliko tekmovanje
Nekoliko manj uspešen kot na zadnjih dveh volitvah je bil Mijatović z najbolj izpostavljenim, kar ponuja slovenski nogomet. Z njegovo člansko moško reprezentanco. V kvalifikacijah za zadnji dve veliki tekmovanji, odkar vodi slovenski nogomet, je bila Slovenija daleč od uspeha. Po klavrnih kvalifikacijah za evropsko prvenstvo 2020 so z NZS oddali nekoliko nevsakdanji signal, da je bila uvrstitev nanj le želja in ne cilj. Zanimivo, z izbiro samostalnikov pri opisu načrtov reprezentance je bil predsednik previden tudi tokrat.
"Vsi si želimo, da bi kakovost slovenskega nogometa še naprej rastla in bi se rezultati dvigovali. Želimo si tudi kakšne odmevne uvrstitve slovenske nogometne reprezentance. Pred nami so kvalifikacije za evropsko in svetovno prvenstvo. Na eno od teh tekmovanj se želimo uvrstiti. Čaka nas tudi organizacija evropskega prvenstva do 21 let, pri kateri se želimo izkazati. Želimo tudi dvigniti raven ženskega nogometa. Medijske pravice za prenose prvoligaških tekem bomo prav tako skušali dvigniti na višjo raven. Naša infrastruktura je na visoki ravni, a jo želimo še dvigniti in vlagati vanjo. Prav tako bo treba bolj spodbujati klube, da priložnost za igro ponudijo mladim, slovenskim nogometašem. Ob tem bomo vsi skupaj imeli več od tega," je Mijatović povedal, s kakšnimi cilji se podaja v novi štiriletni mandat.
V družbi Rudija Zavrla, ki je bil predsednik NZS z najdaljšim stažem. Vodil jo je kar 18 let.
Bo skočil tik za Rudija Zavrla?
Če ga bo izpolnil do konca, bo postal drugi predsednik z najdaljšim stažem na NZS v zgodovini po Rudiju Zavrlu, ki je bil njen prvi predsednik kar 18 let (od 1991 do 2009).
Čeferin je zdržal pet let (od 2011 do 2016), Ivan Simič pa samo eno leto (od 2009 do 2010), a v tem času doživel velik uspeh. Slovenija se je namreč uvrstila na svoje zadnje veliko tekmovanje. Svetovno prvenstvo v Južnoafriški republiki leta 2010.
Pod vodstvom Čeferina je bila potem neuspešna v treh kvalifikacijskih ciklusih za velika tekmovanja, z Mijatovićem pa v zadnjih dveh.
8