NK Olimpija
Petek, 20. 5. 2016, 13.02
6 let, 6 mesecev
Prvi ali peti naslov za nogometno Olimpijo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,05
3
Čeprav se v grbu NK Olimpija bohoti letnica 1911, bo ljubljanski klub v soboto okronan za najmlajšega državnega prvaka, saj je luč sveta ugledal pred vsega enajstimi leti v petoligaški konkurenci.
Nogometaši in navijači Olimpije so si duška dali že preteklo soboto v Velenju. V soboto (16.55) jih v Stožicah čaka še uradno šampionsko slavje.
Ljubljana bo v soboto, ko bo v Stožicah odigrana tekma zadnjega kroga Prve lige Telekom Slovenije za sezono 2015/16 med Olimpijo in novomeško Krko, prvič po letu 1995 pozdravila državnega nogometnega prvaka. Zmaji so dvome o tem razblinili že v predhodnem krogu, ko so v gosteh ugnali Rudar in si tako zagotovili neulovljivo prednost pred Mariborom. Več dvomov in negotovosti pa, kot vse kaže, v javnem nogometnem diskurzu vzbuja vprašanje, kateri naslov bo to za Olimpijo.
A čeprav se je zaradi imena, spremljajoče ikonografije in navijaškega utripa meja med "novo" Olimpijo in tisto, ki je po uspešnem nastopanju v prvi jugoslovanski ligi in štirih zaporednih naslovih slovenskega prvaka po osamosvojitvi leta 2005 klavrno propadla, res že dodobra zabrisala, pa statističnih nejasnosti ni. Olimpija, ki je na pogorišču nekdanjega osrednjega ljubljanskega kluba kot NK Bežigrad vzklila pred enajstimi leti, bo v soboto postala šesti slovenski klub z naslovom državnega prvaka.
Olimpija vs. Olimpija
Pot nekdanjega kluba, ki se je naslanjal na prve nogometne začetke v Ljubljani leta 1911 in svoje korenine iskal v Iliriji, Enotnosti in Odredu, dokler ni leta 1961 tudi uradno postal Olimpija, se je končala leta 2005. Klub, ki je domoval na Plečnikovem centralnem štadionu za Bežigradom, se je pred tem dolgo časa utapljal v finančnih in kadrovskih težavah, sodu pa je dno izbila rdeča luč v fazi licenciranja.
Z željo po zaščiti mlajših kategorij je na pobudo poslovneža Miloša Junkarja, športnega funkcionarja Aleša Remiha in nogometnega delavca Darka Škerla vzporedno nastal Nogometni klub Bežigrad. Ta je, potem ko je ugasnil članski NK Olimpija, oblikoval tudi člansko moštvo za tekmovanje v 2. Ljubljanski ligi oziroma peti državni.
A ne kakršnokoli moštvo. Trener Primož Gliha je k projektu povabil številne nekdanje odlične nogometaše (Grega Židan, Jani Pate, Zoran Ubavić, Milko Đurovski, Robi Englaro itd., pozneje so zaigrali tudi Miran Pavlin, Aleš Čeh in Sebastjan Cimerotič) ter z njimi začel pot vzpona proti prvi ligi. Bežigrad, ki se je vmes preimenoval v Olimpijo in zapustil Plečnikov štadion, se je med elito vrnil v rekordnih štirih letih – leta 2009.
Nov začetek
Z enačenjem nove Olimpije z nekdanjim istoimenskim klubom se nehote brišeta dva pomembna zgodovinska mejnika. Prav z novo potjo se je namreč tedanji NK Bežigrad odklonil od sporne prakse formalnega ustanavljanja novih klubov z rezanjem pravnega nasledstva in težnjo po ohranjanju tekmovalnega statusa. Po drugi strani pa "pozabljanje" na novo rojstvo ne izpostavlja unikatnega preboja z najnižje ravni tekmovanja do naslova državnega prvaka in kvalifikacij za ligo prvakov v pičlih enajstih letih.
Za navijače je Olimpija pač – Olimpija
Pomembno vlogo pri prevzemanju neformalnega čustvenega nasledstva, ki ga sicer z vključevanjem letnice 1911 v grb in poudarjanjem zgodovine spodbuja tudi novi klub, pa so odigrali navijači. Navijaška skupina Green Dragons je namreč že v peti ligi našla identifikacijo v novem klubu, s počasnimi koraki pa so ji sledile vse večje skupine ljubljanskih ljubiteljev nogometa. Zanje je Olimpija zgolj Olimpija, ne glede na (ne)legalnost nasledstva.
Primož Gliha je leta 2005 na štadionu za Bežigradom začel pisati novo zgodbo. Se mu bo klub v soboto znal zahvaliti?
Pri tem pa ne gre zanemariti okoliščin, v katerih se je klub pod vodstvom predsednika in glavnega investitorja Milana Mandarića zavihtel na državni prestol. Priljubljenost košarkarske in hokejske Olimpije je v Ljubljani skladno z rezultati in poslovanjem drastično padla, nogometna preobrazba pa je skupaj z dramatičnostjo sezone vsaj nekoliko predramila pregovorno zaspano prestolnico.
Že nedavni derbi z Mariborom, ki se je končal s štajerskim zmagoslavjem, je bil pravi nogometni praznik. Dober ali morda kar rekorden obisk pa si v Stožicah obetajo tudi v soboto, ko bo nekdanji NK Bežigrad doživel tekmovalni vrhunec v 11-letni zgodovini.
Maribor krepko pred vsemi
Nova Olimpija torej postaja šesti klub z naslovom slovenskega nogometnega prvaka. S tem se bo izenačila s Koprom, ki je bil prvak leta 2010. Dvakrat so bili prvaki nogometaši Domžal, po štirikrat Gorica in nekdanja Olimpija, s kar trinajstimi naslovi pa bo na vrhu večne lestvice še lep čas sameval NK Maribor.
Vsi državni prvaki:
1991/92: SCT Olimpija (21 klubov v prvi ligi)
1992/93: SCT Olimpija (18)
1993/94: SCT Olimpija (16)
1994/95: SCT Olimpija (16)
1995/96: HiT Gorica (10)
1996/97: Maribor Branik (10)
1997/98: Maribor Teatanic (12)
1998/99: Maribor Teatanic (12)
1999/00: Maribor Teatanic (12)
2000/01: Maribor Pivovarna Laško (12)
2001/02: Maribor Pivovarna Laško (12)
2002/03: Maribor Pivovarna Laško (12)
2003/04: HiT Gorica (12)
2004/05: HiT Gorica (12)
2005/06: HiT Gorica (10)
2006/07: Domžale (10)
2007/08: Domžale (10)
2008/09: Maribor (10)
2009/10: Luka Koper (10)
2010/11: Maribor (10)
2011/12: Maribor (10)
2012/13: Maribor (10)
2013/14: Maribor (10)
2014/15: Maribor (10)
2015/16: Olimpija (10)
3