Sladko maščevanje Hrvaške, ki se je znesla nad Kekovo četo

Sportal Italijani še popravili rekord, Angleži nič več stoodstotni

Sportal Kek: To je bila katastrofa, tako ne bo šlo naprej

Hrvati imajo radi nogomet. Čeprav splitska Torcida napol bojkotira reprezentančne tekme, se je splitski Poljud na sosedskem derbiju s Slovenijo lepo napolnil. Slovenski selektor Matjaž Kek je dobro vedel, kakšno energijo lahko izžarevajo glasne tribune stadiona v Splitu. Kot trener Rijeke ni na njem izgubil niti enega jadranskega derbija, za vedno prestižni sosedski spopad s Hrvati pa je malce osvežil zvezno vrsto. Ocenil je, da bodo tam potekali odločilni spopadi za prevlado na igrišču.

V zadnji del zvezne vrste je poleg Jasmina Kurtića postavil tudi Jona Gorenca Stankovića, ki je imel ogromno dela. Podobno velja za Sandija Lovrića in Adama Gnezdo Čerina, ki sta skušala čim večkrat zaposliti Josipa Iličića in Benjamina Šeška. Iz začetne enajsterice je izpadel Jan Mlakar, mladi Jaka Bijol pa je ohranil mesto v obrambni vrsti. Miha Blažič je tako še drugič zapored ostal na klopi.

Ogromno dela za Jana Oblaka

Hrvati so na zelo pomembni tekmi v boju za SP 2022 računali na veliko pomoč, bučno podporo, ki je na začetku dvoboja ponesla gostitelje k številnim napadom. Navijači so bili zelo korektni, izkazali so se tudi med predvajanjem slovenske himne, kjer so se znali v kakšnih drugačnih časih zaslišati glasni žvižgi.

Začelo se je po željah Dalićeve čete. Svetovni podprvaki, ki od poraza v Ljubljani v kvalifikacijah za SP 2022 niso prejeli zadetka, so ob vzklikih s tribun ''Mi, Hrvati'' hitro pritisnili na vrata Slovencev. Jan Oblak ni imel miru, v njegovem kazenskem prostoru so se nizale priložnosti gostiteljev. Hrvatih so krenili ofenzivno, v napadu je zaigral ''stari'' Kekov prijatelj Andrej Kramarić, takoj za njim ljubljenec splitskega občinstva Marko Livaja, poleg njiju pa sta bila v napadih stalno prisotna še dva nekdanja Hajdukovca, Mario Pašalić in kapetan Ivan Perišić. Jan Oblak je preprečil še višji poraz. Foto: Grega Valančič/Sportida

Začelo se je z blagim strelom Perišića, ki ga je Oblak zlahka ukrotil. Že v prvi minuti. Iz tribun je donelo ''Hočemo zmago'', v slovenskem kazenskem prostoru je bilo uvodnih deset minut za gostujoče branilce zelo napornih, nato pa je pritisk malce pojenjal. A ne za dolgo. Ko so se ''pomlajeni'' izbranci Matjaža Keka že navidezno osvobodili pritiska in so se jim noge vendarle nekoliko odvezale, je sledila najlepša priložnost, Andrej Kramarić je streljal v desni spodnji kot slovenski vrat, a se je Jan Oblak izkazal z odlično obrambo.

Tudi Slovenija ogrozila hrvaška vrata

V 27. minuti je Benjamin Šeško, ki je sameval v napadu, po hitrem slovenskem protinapadu, v katerem je akcijo začel povratnik Josip Iličić, nato pa je Adam Gnezda Čerin, ki je na Poljudu nedavno slavil zmago v jadranskem derbiju, lepo zaposlil Šeška. Mladi dragulj slovenskega nogometa se ni ustrašil priložnosti, ampak se spretno otresel hrvaške družbe, a bil nato nenatančen pri končnem strelu. Slovenija je vsak malce zapretila in dokazala, da lahko tudi ona ogrozi vrata. To je bilo pomembno za samozavest.

Med vratnicama Slovenije jo je vsekakor imel Oblak. V 29. minuti je izvrstno ubranil nevaren strel Marka Livaje z razdalje, nato pa so v divjem ritmu sledile priložnosti na obeh straneh. Kekova četa je svoje možnosti za senzacijo iskala prek protinapadov. Šeško je v enem izmed njih podal Petru Stojanoviću, ki je neoviran prodrl po desni strani, a je nato njegovo podajo v zadnjem možnem času blokiral Perišić. Le dve minuti pozneje pa zadetek.

Foto: Grega Valančič/Sportida

Livaja spravil občinstvo v ekstazo

Hrvaška je znova pletla obroč pred slovenskim kazenskim prostorom, nato pa je Mario Pašalić z ugodnega položaja z glavo zatresel vratnico. Oblak je krenil v levo smer, žoga pa se je na njegovo žalost odbila do Marka Livaje, ki se je nahajal v neposredni bližini vrat in brez vsekakršnih težav zatresel slovensko mrežo.

Hrvaška je dosegla svoj cilj po 33 minutah, Poljud je norel od navdušenja, a ni dosti manjkalo, da bi se navijači le minuto pozneje hitro razočarano usedli na stole. Jasmin Kurtić se je odločil za strel z roba kazenskega prostora, žoga je švignila mimo vratnice. Bilo je blizu izenačenja, a je ostalo pri 1:0, Slovenija pa še vedno ostala brez strela v okvir gol.

Zadišalo po 1:1, a …

Do konca prvega polčasa ni manjkalo nevarnih prigod. Na obeh straneh. Najprej je Borna Barišić namučil Oblaka. Predložek z leve strani se nevarno zavil proti vratom, Škofjeločan pa je mojstrsko izbil žogo izpod prečke v kot. Nato pa je hrvaškim navijačem skoraj zastal dih.

Slovenija, ki je bila v prvem polčasu v močno podrejenem položaju, bi lahko izenačila! Iličić je po silovitem slovenskem protinapadu, pred tem je Kramarić še enkrat prisilil Oblaka k vrhunskemu posredovanju, zaposlil Lovrića, ta pa je z leve strani kazenskega prostora poslal ostro podajo po tleh pred vrata. V 43. minuti je iskal Šeška, ki je bil zelo blizu, a vendarle zamudil za ščepec sekunde. Ni se izšlo, Hrvaška je zadržala vodstvo z 1:0.

Hrvaška nevarnejša tudi v nadaljevanju

Drugi polčas se je začel podobno kot je potekal prvi del. Navijači so hitro ponesli ljubljence v rdeče-belih dresih, Kekova četa pa je lahko pozabila na zrelejše priložnosti. Selektor Kek je hitro ocenil, da bo potrebno nekaj menjati. V 54. minuti je Iličića, ki so mu pošle moči, zamenjal za Jana Mlakarja, sicer napadalca splitskega Hajduka.

V 60. minuti je Mateo Kovačić po slalomu med slovensko obrambo padel po posredovanju Jana Oblaka, a ni bilo niti govora o najstrožji kazni. Zvezdniški dvoboj med evropskim (Chelsea) in španskim (Atleticom) prvakom se je tako končal v korist Škofjeločana, ki je imel veliko dela tudi v drugem delu.    Katar je vse bolj oddaljen. Foto: Grega Valančič/Sportida

Hrvaška podvojila prednost

Ko se je Kek v 65. minuti odločil za kar trojno menjavo, so sledile številne spremembe. Namesto Šeška, ki tako še čaka na strelski prvenec v članskem dresu reprezentance, je nadaljeval dvoboj Andraž Šporar, namesto Jona Gorenca Stankovića je vstopil Nejc Skubic, namesto Jureta Balkovca pa Mario Jurčević, ki je v tej sezoni v dresu Osijeka že dosegel zadetek na Poljudu.

Le nekaj trenutkov po trojni menjavi, ki nosi svoje tveganje, pa je sledil hiter hrvaški šah-mat. Znova so bili za zadetek zaslužni Dalmatinci. Kapetan Perišić je prodrl po levi strani in našel samega Pašalića, na katerega je pozabila slovenska obramba. Iličićev soigralec pri Atalanti je vtekel pred vrata in zatresel prazno mrežo. Oblak je bil izigran in brez moči.

Ni se ponovilo leto 1997

Zgodovina je že poskrbela, da se je Slovenija znala vračati na Poljudu tudi po dveh zadetkih zaostanka. Tako je bilo denimo leta 1997, ko je Primož Gliha s tremi goli poskrbel za seznacionalni remi. Tokrat Kekova četa ob razigranih gostiteljih, ki so tudi po menjavah ohranili ritem in Slovencem povzročali prevelike preglavice, da bi lahko resneje zapretili, ni zmogla preobrata.

Hrvaška si je do konca srečanja pripravila še nekaj obetavnih priložnostih, občinstvo si je lahko dalo duška, za še večjo radost na tribunah pa je v izdihljajih sodnikovega podaljška poskrbel rezervist Nikola Vlašić. Z neposredne bližine je z glavo premagal znova nemočnega Jana Oblaka. Ko je VAR potrdil zadetek, dišalo je namreč po nedovoljenem položaju, je sledilo veliko slavje. Hrvati so očitno dokončno prekinili prekletstvo Poljuda in poskrbeli za najvišjo zmago nad Slovenijo v obdobju državne samostojnosti! Kockasti so po porazu v Ljubljani osvojili 13 od možnih 15 točk, navijači pa so povrnili zaupanje v selektorja Zlatka Dalića, kateremu so tik pred koncem srečanja tudi skandirali. Matjaž Kek je na drugi strani prvič, odkar deluje v trenerskem poslu, izkusil poraz na Poljudu.

Fotogalerija s tekme (foto: Grega Valančič/Sportida):

Fotogalerija

1 / 43

Možnosti Slovenije za SP 2022 vse manjše

Nov poraz je pahnil Slovenijo na četrto mesto, saj sta Rusija in Slovaška upravičili vlogo favorita proti Malti oziroma Cipru. Kekovo četo lahko v nadaljevanju kvalifikacij do (vsaj) drugega mesta popelje le še izjemen zmagoviti niz, saj sta Hrvaška in Rusija ušli na šest točk. Rusi bodo prihodnji mesec gostovali v Mariboru, kjer so leta 2009 izkusili enega najbolj bolečih porazov v zgodovini, do konca ciklusa pa jih čaka še zahtevno gostovanje v Splitu. Tako še zdaleč ni vse izgubljeno za Slovenijo, a bo morala do konca ciklusa serijsko zmagovati. To pa je nekaj, s čimer v tem ciklusu nima najboljše prakse.