Nedelja, 6. 9. 2020, 10.20
4 leta, 3 mesece
Nov začetek Domna Črnigoja
Primorec, ki so ga Švicarji čez noč pahnili v pekel
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,27
1
Domen Črnigoj v stresnem letu 2020 sploh še ni odigral tekme.
Pred dobrim letom je Domen Črnigoj zablestel na reprezentančni tekmi v Rigi, dvakrat zatresel mrežo Latvije, nato pa je začela njegova zvezda bledeti. Koprčan se je čez noč znašel v nemilosti švicarskih delodajalcev v Luganu. Sledilo je mučno obdobje, ko je prisilno počival in iskal nove rešitve. Zanj so se potegovali največji slovenski klubi, a se je raje odločil za Venezio. Na njegov obraz se je vrnil nasmešek, v Benetkah so mu namenili eno izmed vodilnih vlog.
Na reprezentančni akciji, s katero je selektor Matjaž Kek vstopil v nov ciklus, drugo izvedbo lige narodov, manjka ogromno ''prvokategornikov''. V zvezni vrsti prav tako ni Domna Črnigoja, za katerim je stresno leto 2020. Začelo se je z nečednimi igricami švicarskih delodajalcev. Čeprav je Primorec nosil dres Lugana štiri sezone in z njim dosegel marsikaj lepega, zaigral tudi v Evropi in finalu švicarskega pokala, so mu v letu 2020 zagrenili življenje.
''Pogodba se mi je iztekala. Na silo so hoteli, da bi šel stran. Veliko smo se prepirali, končal sem na stranskem tiru. Škoda, da se je tako končalo. Šlo je tako daleč, da so širili informacije, kako ne igram za prvo ekipo zaradi poškodbe, v resnici pa sem moral trenirati z mlajšo ekipo. In seveda sploh nisem bil poškodovan,'' je predstavil obdobje, ki ga bo poskušal v karieri čim prej pozabiti.
Zadnje leto bi najraje pozabil
Lani je mrežo "Stojanovićeve" Latvije zatresel kar dvakrat.
Čeprav je takrat v reprezentančnem dresu ponujal najboljše predstave in zablestel zlasti na gostovanju pri Latviji (Kekova četa je pred dobrim letom dni zmagala kar s 5:0), mu pri Luganu ni bilo do smeha. Najbolj ga boli, ker je še danes prepričan, da bi se lahko našla drugačna rešitev.
''Iz Lugana sem odšel z dobro in slabo izkušnjo. Dvakrat smo igrali v Evropi, prišel sem v reprezentanco, zaigral v finalu pokala. Spoznal sem veliko prijateljev, zbral veliko nastopov, potem pa je prišlo zadnje leto, ki je zasenčilo in ubilo vse, kar sem naredil prej. Odnos kluba me je razočaral. V štirih letih sem prestal marsikaj, od poškodb do velikih stvari za klub, čez noč pa pristal na stranskem tiru. Moral sem trenirati sam. S tem sem se sprijaznil. Takšne stvari te pozneje morda utrdijo, a te tudi malce spremenijo kot človeka na čustveni ravni,'' mu ni bilo prijetno, ko je dogajanje pri Luganu spremljal iz Kopra, kjer je preživel zadnjih šest mesecev in ohranjal formo z individualnimi treningi.
Zahvalil se je Nizozemcem, Rusom in slovenskim "velikanom"
Z Luganom je zaigral tudi v skupinskem delu evropske lige.
Na Primorskem je imel možnost trenirati tudi s Koprom, a se je zaradi tega, ker je bil brez pogodbe, v želji, da ne stakne kakšne poškodbe, raje odločil za samostojne treninge.
''Vsak dan sem treniral z očetom. Čakal sem na pravo ponudbo, na koncu se mi je to obrestovalo. Dolgo časa nisem igral, zato me je res zanimalo, kdo me najbolj želi. Ko se mi je javila Venezia, nisem razmišljal dolgo. V ekipi me vidijo kot glavnega zveznega igralca, pripeljali so sedem ali osem novih tujcev. Imajo velike ambicije, vsaj za play-off za serie A, če ne še kaj več,'' je ponudbo italijanskega drugoligaša prepoznal kot tisto, ki bi jo bilo greh zavrniti.
Marsikdo je bil ob tem presenečen. Črnigoj si je v zadnjih letih utrdil položaj v članski reprezentanci Slovenije, z Luganom je igral dvakrat v Evropi, zdaj pa se bo dokazoval v drugi ligi. Premajhen izziv za nogometaša njegovega kova?
Obstajala je možnost, da bi se po letih letih vrnil v Koper, a se je raje odločil, da bo vztrajal v tujini.
''Ne. Če se mi ne bi zapletlo v Švici, če bi odigral normalno tudi zadnjo sezono, bi verjetno nadaljeval v kateri izmed močnejših prvih lig. Tako pa sem povsem zadovoljen z Venezio. Imel sem tudi ponudbe iz prve lige iz Nizozemske, pa iz Rusije, a mi takšna možnost ni dišala. Imel pa sem tudi ponudbe iz Slovenije. Koper, Olimpija, Maribor. Vsi trije so mi poslali uradno ponudbo, a me ni vleklo v slovensko ligo. Raje sem se odločil za tujino. Ko enkrat spoznaš, kako težko je priti ven, raje ostaneš v tujini čim dlje. Raven nogometa je višja, tujina ti ponudi boljše pogoje za napredek na osebni ravni, tudi finančno, o tem si ne moremo lagati, na tujem je boljše,'' je obrazložil, zakaj so se morali Koper, Olimpija in Maribor obrisati pod nosom, ko so poskušali v svoje vrste privabiti 24-letnega reprezentanta.
Verjetno bi se odločil za Koper
Kapetan Venezie je nekdanji branilec Gorice Marco Modolo.
Če bi se že moral odločiti o novem delodajalcu v Sloveniji, bi poslušal srce in izbral nekdanji klub, kjer se je prvič dokazal med člani. ''Verjetno bi se odločil za Koper, a moram še enkrat ponoviti, da nisem preveč razmišljal o slovenskem nogometu,'' priznava Primorec, ki bo kmalu okusil začetek druge italijanske lige.
''Vse tekme nisem odigral že skoraj eno leto. Zdaj moram najprej priti v ritem. Veselim se že začetka prvenstva, ki bo čez dva tedna. V klubu so me lepo sprejeli, tudi medijem sem bil predstavljen kot velika okrepitev. Je pa zanimivo, kdo je zdaj moj kapetan. To je branilec Marco Modolo, ki je pred leti igral za Gorico. Veliko sva se pogovarjala o takratnih primorskih derbijih. Kar zadeva slovensko ligo, se je veliko spremenilo. Takrat so bili klubi močnejši. Celje je bilo takrat po moči peti, šesti klub, zdaj pa je prvak. Prej je bil Maribor absolutni favorit, zdaj pa doživlja hude težave v Sežani. Stvari so se spremenile, kar je zanimivo,'' opaža, kako je kakovost slovenskih prvoligaških klubov iz sezone v sezono manjša.
Kaj reči šele za druge?
Danes bo lahko številne znane obraze, s katerimi si je v zadnjih sezonah delil reprezentančno slačilnico, spremljal na delu proti Moldaviji. ''Ko gledaš reprezentančno tekmo, bi si seveda želel biti tam. Kdo pa ne bi želel tega? Iskreno povedano pa nisem pričakoval vpoklica. Tako je še bolje, saj se lahko fizično pripravim z ekipo. Z Venezio sem opravil dvotedenske priprave, forma se vzpenja,'' čuti, da bi lahko že kmalu ujel ritem, s katerim bi se novemu delodajalcu prikazal v pozitivni luči.
''Veliko igralcev manjka. Reprezentanca je skoraj nova. Sam sem za reprezentanco odigral 12 tekem, pa se ne uvrščam med bolj izkušene igralce. Kaj potem reči šele za druge? Številna prvenstva se še niso začela, številni še niso v pravi formi. Nekateri potrebuje več, spet drugi manj časa. Zaradi koronavirusa so nastale čudne razmere. Zaradi tega se je marsikaj zavleklo.''
Bo Slovenija premagala Moldavijo, na papirju najslabši člen tretje skupine lige C, in dočakala prvo zmago v ligi narodov? ''Najslabši v skupini? Tako smo mi igrali leta 2018 s Ciprom, pa potem z njim izgubili. Nogomet je postal zanimiv in čuden šport. Vsak lahko premaga vsakega, ni več ogromnih favoritov. Če ne greš na polno, lahko izgubiš. Če bodo proti Moldaviji šli vsi za enega, če ne bodo umikali nog, ampak veliko tekli, se borili, potem bo zmaga že prišla, sicer bo težje,'' opozarja 12-kratni reprezentant, ki je za zdaj edina zadetka prispeval na gostovanju v Latviji.
Sploh ni vedel, da je Sandi Lovrič Slovenec
Novopečeni slovenski reprezentant Sandi Lovrič je bil nekaj časa Črnigojev soigralec v Švici.
Pri Luganu si je nekaj časa delil slačilnico z 22-letnim Sandijem Lovričem, novopečenim slovenskim reprezentantom, ki se je v soboto pridružil izbrani vrsti, a proti Moldaviji še ne bo kandidiral za nastop. Rodil se je v Avstriji, njegovi starši so Slovenci, po dokazovanju v mlajših avstrijskih reprezentančnih selekcijah in spoznanju, da se bodo vrata članske izbrane vrste severnih sosedov zanj težko odprla, pa je navezal stike z Nogometno zvezo Slovenijo in se pridružil Kekovi zasedbi. Mu je pri tem pomagal prav Črnigoj?
''Ne. Pravzaprav ga niti ne poznam najboljše,'' je nekoliko presenetil z odgovorom Primorec in pojasnil: ''V Luganu igra eno leto, sam pa v klubu nisem igral zadnjega pol leta, saj sem bil zaradi koronavirusa doma, prej tem pa sem bil v klubu na stranskem tiru, ko sem se moral pridružiti mlajši ekipi. Skupaj sva trenirala zelo malo. Nisva bila veliko v stiku. O tem pove veliko že to, da sploh nisem vedel, da je Slovenec. Ko je prišel, je govoril hrvaško. Na začetku ni veliko igral, niti nisem veliko spremljal njegovih nastopov, na koncu pa mu je kar šlo in je že dosegal zadetke. Je v redu fant, zdaj pa bo vse odvisno od njega. Eno je igrati za klub, drugo pa za reprezentanco. Zdaj se mora dokazati na igrišču,'' razmišlja nekdanji nogometaš švicarskega kluba.
Črnigoj nima prijetnih spominov na zadnjo sezono v Luganu, kjer ga je vodstvo kluba čez noč postavilo na stranski tir.
Lugano se lahko po novem spet pohvali s slovenskim reprezentantom. To ni več Črnigoj, ampak dve leti mlajši Lovrič. Kdo ve, morda bosta v prihodnosti sostanovalca na reprezentančnih pripravah. ''Pri nogometu nikoli ne veš. Danes soigralca, jutri sostanovalca, pojutrišnjem morda že tekmeca, kdo ve … Stvari se hitro spreminjajo,'' se je nasmejal Črnigoj. Danes bo stiskal pesti za reprezentanco, čez dva tedna pa ga čaka nekaj, česar ni opravil že skoraj leto. Igranje na tekmi, ki šteje za točke, od prve do zadnje minute.
1