Ponedeljek, 16. 7. 2018, 4.52
5 let, 9 mesecev
Reportaža iz navijaškega Zagreba
Noč po naslovu, ki je ponesel hrvaški narod, so si sosedje dali duška #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,03
21
Hrvaški navijači, ki so očitno resno vzeli poziv premierja Andreja Plenkovića, naj delodajalci svojim zaposlenim dan po finalu svetovnega nogometnega prvenstva, ki ga je Hrvaška sicer izgubila, a z naslovom svetovnih podprvakov še vedno dosegla največji športni uspeh v zgodovini, omogočijo prost dan za sprejem novih hrvaških junakov, so si noč po sklepnem dejanju mundiala dali duška. Bila je dolga ali kratka noč, kakor se vzame.
Finale se ne igra, finale se zmaguje, se glasi znana športna krilatica. Hrvaški nogometaši včeraj res niso zmagali (Francozi so jih nadigrali s 4:2), a so zmago dosegli že z uvrstitvijo v finale. Hrvaški navijači so si sinoči pri proslavljanju naslova svetovnih podprvakov pošteno dali duška. Varna ni bila niti mestna fontana na Trgu bana Jelačića v središču Zagreba.
"Zakaj bi bili žalostni, saj smo drugi," je bil sinoči v osrčju Zagreba, kjer se je na Trgu bana Jelačića zbralo več kot 30 tisoč navijačev, najpogostejši odgovor na vprašanje, ali ni najbolj logični odziv po porazu žalost. Ravno obratno torej temu, čemur smo bili po včerajšnji finalni tekmi 21. svetovnega prvenstva med Hrvaško in Francijo priča v hrvaški prestolnici.
Po poročanju hrvaških medijev se je včeraj v prestolnici sosednje države zbralo več kot 30 tisoč navijačev. Mnogi so v navijaški atmosferi, podprti s patriotskimi napevi, vztrajali še dolgo v noč oziroma jutro.
Vsake oči imajo svojega malarja, pravijo, zato bi bilo krivično trditi, da je bilo sinočnje slavje na Hrvaškem večje od tistega, kot so ga navijači pripravili leta 1998 po osvojitvi bronastega odličja na svetovnem nogometnem prvenstvu v Franciji, a bilo je slavje, ki se ga bodo spominjale generacije.
Plesalo in prepevalo se je še dolgo v noč:
Trg bana Jelačića je pokal po šivih
Bučno je bilo po vsej Hrvaški, najbolj burno pa v prestolnici Hrvaške, kjer se je samo na osrednjem Trgu bana Josipa Jelačića (njegov kip so navijači odeli v kockasto ogrinjalo) že več ur pred finalnim obračunom med Francijo, novo svetovno nogometno prvakinjo, in Hrvaško, podprvakinjo, zbralo več kot 30 tisoč ljubiteljev nogometa, še nekaj tisoč se jih je v navijaški mrzlici družilo v preostalih predelih mesta.
Že več ur pred začetkom sklepnega dejanja na 21. mundialu so osrednji zagrebški trg preplavili navijači.
Nogometna vročica, ki je zajela Hrvaško, se je stopnjevala že vse od sredinega polfinala, v katerem so Hrvatje po podaljških z 2:1 ugnali Angleže. Sosednja država si je nadela kockasta oblačila. Dobesedno. Kockasti so bili avtomobili, polja, stavbe, da o ljudeh, ki so bili oblečeni izključno v oblačila s kockastimi vzorci, sploh ne govorimo.
Navijaški izrazi z obvezno kockasto opravo in dodatki so preplavili tudi družbena omrežja.
Podobno je bilo tudi včeraj, ko so se hrvaški ljubitelji nogometa za ogled finala vseh final in tekme vseh tekem v njihovih očeh zbrali na mestnih trgih (čeprav je roko na srce tekme bolj lagodno spremljati prek TV-sprejemnika, a kaj ko si potem oropan čustvene atmosfere, ki se oblikuje znotraj navijaške množice) in okupirali vse lokale s televizijskim sprejemnikom.
Vsak si je želel zagotoviti svoj kotiček pred televizorjem. Le ulico stran od glavnega trga je bilo zaradi manjše gneče precej lažje dihati ...
Sprejem srebrnih nogometašev naj bi prekašal vse hrvaške sprejeme do zdaj
Navijači so iskali vse mogoče načine, da bi si zagotovili čim boljši razgled na osrednji zagrebški trg, ki bo danes od 14. ure gostil sprejem hrvaških nogometašev. Ta naj bi, to nam je sinoči zagotovilo kar nekaj navijačev, močno prekašal tistega, ki so ga leta 2002 pripravili za njihovo smučarsko kraljico Janico Kostelić, ki se je z olimpijskih iger v Salt Lake Cityju vrnila s tremi zlatimi in eno srebrno olimpijsko medaljo.
Viseli so z ograj, se vzpenjali na gradbeni oder, pa čeprav so jim sprva redarji to vztrajno prepovedovali, a na koncu očitno popustili pod težo moledovanja navijaških očividcev, okupirali vse mogoče terase, ki so ustvarjale videz, kot da že več let niso videle človeške noge, se pozibavali na ograjah in se oklepali obcestnih svetilk.
Peščica navijačev si je boljši razgled poiskala kar na gradbenem odru stavbe v bližini glavnega odra. Redarji so jim to dejanje sprva prepovedovali, a so nazadnje obupali.
Zraven pa že kot ničkolikokrat te dni prepevali znane napeve glasbene zasedbe Zaprešić Boys, ki ima v svojem reprertoarju tudi hrvaško navijaško himno letošnjega svetovnega prvenstva, skladbo z naslovom Igraj moja Hrvatska (Igraj, moja Hrvaška), in pesem z naslovom Neopisivo (Neopisljivo), ki lepo povzema stanje pri sosedih v zadnjih dneh.
Igraj moja Hrvatska v izvedbi zasedbe Zaprešić Boys - uradna himna hrvaške nogometne reprezentance
Po prvem polčasu še trdno verjeli v uspeh
To je bil je eden od tistih dni, ko mimoidoči z veseljem odgovarjajo na novinarska vprašanja in ko njihova pripravljenost ne popusti niti takrat, ko njihovim nogometnim ljubljencem že pošteno voda teče v grlo.
Potem ko so nam še po prvem polčasu, ko so ognjeni izgubljali z 1:2, zatrjevali, da bo zmaga na koncu njihova (najpogostejša ocena končnega rezultata je bila 3:2 v prid Hrvatov), so se po porazu s 4:2 sicer pridušali, da tako veliko golov v njihovi mreži sicer resda niso pričakovali, a da je tudi naslov svetovnega nogometna podprvaka veličasten uspeh.
Po koncu tekme, ki so jo navijači pospremili z aplavzom, dimnimi baklami, žal tudi s petardami, se je dogajanje preselilo na ulice.
Očitno si nihče ni želel domov.
Kdo je ključni mož v reprezentanci "vatrenih"?
Na vprašanje, kdo je ključni mož v mozaiku srebrne pravljice, ki so jo spisali hrvaški nogometaši, so vsi naši sogovorniki podali enak odgovor: selektor Zlatko Dalić. "On je bil tisti, ki je kocke zložil pravilno," nam je zagotovil gospod iz Zagreba, ki je skupaj z družino spremljal finale na osrednjem zagrebškem trgu, napovedal pa tudi, da se bodo na trg vrnili tudi danes, ko bo tam sprejem reprezentance.
Tam bosta tudi Bruno Erceg in Ante Čamber, hrvaška nogometaša in spremljevalca vsega, kar diši po športu - podrobno spremljata tudi dogajanje na slovenski športni sceni - , ki si bosta danes privoščila dela prost dan.
"Najpomembnejši osebi v naši reprezentanci sta nedvomno Zlatko Dalić in Luka Modrić. Od nekdaj smo imeli dobre nogometaše, a jim je manjkal ekipni duh. Tega so ustvarili prav po zaslugi Dalića," je prepričan Erceg.
Dodal je še, da je Modrićeva individualna kakovost Hrvate pripeljala do finala, ni pa pozabil niti na pikro zahvalo finskemu nogometašu Pyryju Soiriju, ki je oktobra lani v sodnikovem podaljšku kvalifikacijske tekme med Finsko in Hrvaško zabil gol za remi, kar je krog pred koncem kvalifikacij za SP sprožilo odstavitev prejšnjega selektorja Anteja Čačića in ustoličenje novega, zdaj tako čislanega Dalića.
Ante Čamber in Bruno Erceg sta prepričana, da je selektor Zlato Dalić tisti, ki je ekipi ognjenih vdihnil ekipni duh.
"Vsi igralci so pomemben člen verige," nam je zatrdil Mario iz Zagreba, "a je bil prav Dalić tisti, ki jih je združil v enotno celoto." "Brez trenerja ne bi šlo," mu je prikimal kolega Željko. Dalić je bil edini logičen odgovor na vprašanje o ključnem možu ekipe tudi za Ano iz Bjelovarja, medtem ko sta njena navijaška prijatelja izpostavila še Luko Modrića.
"Vsi igralci so pomembni, a Dalić je bil tisti, ki jih je združil v ekipo," je prepričan hrvaški navijač Mario.
Tudi Ana iz Bjelovarja je prepričana, da je selektor Dalić največ prispeval k uspehu hrvaške reprezentance.
Preberite še:
21