Nekaterim je težko razumeti, kako je pri Zahovićevih doma

Ko je Luka Zahović le nekaj sekund pred iztekom sodnikovega podaljška izkoristil nezbranost v obrambi portugalskih prvakov in se ob pravem trenutku znašel na pravem mestu, je Ljudski vrt skočil na noge. Radost je bila neizmerna. Žoga se je znašla v mreži, mladega napadalca so v trenutku objeli soigralci, na mariborski klopi pa je od sreče najbolj žarel njegov oče. Zlatko Zahović je po zadetku, ki bo zagotovo vplival na potek kariere njegovega sina, poskakoval od zadovoljstva, stiskal pesti in se v tistih sekundah počutil kot najbolj ponosen oče na svetu. Tisto, kar je sam pred leti ustvarjal v ligi prvakov ter z zadetki osrečeval navijačev Porta, Olympiacosa in Valencie, je zdaj njegov sin Luka ponudil Mariboru ter njegovim častilcem. "Po tekmi sva se objela in si čestitala, tako kot z vsemi drugimi v strokovnem štabu. Morda bo kaka beseda padla doma, ampak bomo videli. Vedno komunicirava na podoben način, ni kakšne spremembe. Nekaterim je težko razumeti, kako je videti pri nas doma. Doma sva zasebno oče in sin, na štadionu pa športni direktor in igralec. Če nekateri niso v to verjeli, lahko zdaj začnejo, saj pridobivam priložnosti," se je najmlajši slovenski strelec v zgodovini lige prvakov za trenutek dotaknil večnih kritikov, ki so zagovarjali tezo, da pridobiva priložnost le zaradi tega, ker ima tako slavnega in pomembnega očeta.

Še vedno se najdejo tisti, ki vse skupaj vidijo negativno

Mnogi mladi nogometaši, ki so imeli opravka s takšnim bremenom in so njihovo kariero opazovali skozi prizmo vplivnega očeta, na igrišču niso znali izkoristiti vseh potencialov. Pri Luki je drugače, saj je v tej sezoni storil pomemben korak naprej. Kot prvo blesti v državnem prvenstvu, kjer dobiva več priložnosti kot v Evropi. Je prvi strelec Prve lige Telekom Slovenije, zdaj pa je prebil strelski led še v največjem tekmovanju, kar ga pozna nogomet, čeprav je v igro vstopil šele v 81. minuti. "Ali še čutim breme zaradi očeta? S tem, kar si drugi mislijo, se ne ubadam. Že lani, ko mi ni šlo najbolje, sem dejal, da lahko zabijem 30 golov v prvi ligi, pa se bodo še vedno našli tisti, ki bodo vse skupaj videli zgolj negativno. Z ljudmi se ne obremenjujem, sem pa vesel, da je v Mariboru prisotno ogromno dobre volje. Lepo je videti, ko ti ljudje zaupajo in te imajo radi navijači," razmišlja dragulj slovenskega, po svoje pa tudi portugalskega nogometa, ki ga krasi podobna inteligenca na igrišču kot njegovega očeta, saj se v odločilnih trenutkih le redko zlomi pred pritiskom.

Tu pa tam skupaj pogledata kakšno tekmo

Se Luka veliko pogovarja z očetom o nogometu? Kako je s prenašanjem izkušenj, ki jih Zlatko, najboljši strelec slovenske reprezentance vseh časov, premore na tone? "Z očetom se niti ne vidiva veliko. Zjutraj grem na trening, nato je kosilo, nato včasih prespim pri punci, tako da sva včasih še največ skupaj ob nedeljah. Ne pogovarjava se veliko o nogometu. Tu pa tam, če pogledava skupaj kakšno tekmo, mi pove, kako se moram gibati na igrišču," je opisal nogometno druženje z očetom, ki je v zadnjih letih prerodil mariborski klub in ga iz velikega zadolženca prelevil v donosno evropsko uspešnico.

Luka je na dan tekme s Sportingom čutil, da je napočil prav poseben dan. "Ponoči sem malce težje zaspal, to je vendarle prva tekma lige prvakov. Velika stvar za mesto, ljudi, za celotno Slovenijo. Ker smo igrali še proti klubu iz moje rodne države in velikemu tekmecu iz mojega otroštva, so se v glavi prepletale številne misli in sem težko zaspal," je pojasnil komaj 18-letni napadalec.

Mogoče bo pa ta teden prejel kak klic

So ta teden njegov spanec bremenila tudi vprašanja, ki si jih je po objavljenem pogovoru v portugalskem časniku Record postavljala nogometna Slovenija in se spraševala, ali bi res v prihodnosti raje sprejel povabilo v portugalsko kot pa slovensko člansko vrsto? "Prah se je dvigoval zaradi takšnih in drugačnih stvari, v katere pa se ne bi rad poglobil. Raje ostajam miren in se s tem, kar drugi mislijo in pišejo, ne obremenjujem. Tako je najboljše zame," je pojasnjeval mladenič, rojen pred dobrimi 18 leti v Guimaraesu, kjer je njegov oče začel dolgoletno portugalsko izkušnjo. Poskušal je ostati skrivnosten in se ne opredeliti, ali bi prišla v poštev slovenska ali portugalska reprezentanca, zato se je na naše vprašanje, če se nimajo slovenski selektorji ničesar bati, le nasmehnil in dejal: "Ne vem. Treba se je najprej pozanimati. Mogoče pa bom ta teden prejel kakšen klic. O tem se ne bi rad pogovarjal, ko bo prišel čas za to, bo že prišel."

Kako velik profesionalec je in kako ga zanimajo uspehi Maribora, je dokazal tudi z razmišljanjem o novih ciljih kluba. Pravi, da se bodo točke proti Sportingu veselili še nekaj ur, potem pa se že osredotočili na prvenstveno tekmo v Kopru.

"Ni nobena skrivnost, da se moramo zbrati in začeti nizati zmage v prvenstvu," je izpostavil najstnik, ki je vesel, da mu zdaj soigralci bolj zaupajo kot prej. To si šteje tudi za normalno, saj je kot 18-letnik potreboval čas za prilagoditev. Za zdaj mu gre odlično od rok in je pred njim svetla prihodnost. Fenomen Zahovićevih se več kot očitno nadaljuje.