Sreda, 23. 12. 2015, 18.20
7 let, 1 mesec
Najboljši, a tudi edini brez
Jesenska zgodba Mandarićeve Olimpije se je začela kot v pravljici. Tudi največji optimisti niso pričakovali, da se bodo kapetan Andraž Šporar in njegovi soigralci v zeleno-belih dresih po razigranih predstavah in bolj ali manj suverenih zmagah močno oddaljili od tekmecev. Za razliko od košarkarske in hokejske soimenjakinje je nogometna Olimpija ohranila vrelec pozitivne energije in mestu ponudila nekaj svežega in uspešnega.
Nekaj časa so se zmaji spogledovali celo s prednostjo desetih točk ali več pred Mariborom, ki je pred začetkom sezone veljal za absolutnega favorita. Ljubljanski klub ni zdržal. Zmagovitega ritma ni ohranil do konca, ampak začel pešati. V zadnjih krogih, ki jih je zaznamovalo nenastopanje najboljšega strelca Šporarja, so izpustili veliko točk in prebujenim vijolicam dovolili, da se Olimpiji približajo le na tri točke.
Brez novopečenega napadalca Basla, ki je poskrbel za rekordni prestop v Prvi ligi Telekom Slovenije, igra ni več stekla. Ko se je utrujenosti pridružilo še pretiravanje posameznikov, ki so se dokazovali oglednikom tujih klubov in želeli napade vse prevečkrat zaključevati sami, se je prednost pred vijolicami vidno skrčila. Največja tekmeca ločijo le še tri točke. Trener ni skrival nezadovoljstva, navijači so se spraševali, kako so lahko nogometaši čez noč padli v formi.
To se zgodi enkrat v desetih letih
Zadnja tekma, poraz pri zadnjeuvrščenem Krškem, je sodu izbila dno. ''Takšen mrk se zgodi enkrat v desetih letih,'' je ocenil Darijan Matić, ki mu je strokovno vodstvo po odhodu Šporarja zaupalo kapetanski trak. Prejel je tudi priznanje navijačev za najbolj borbenega igralca, nagrado zmajevo srce 2015, in se podobno kot soigralci čudil, kako so iz lahkotnih zmag prešli v obdobju mučenja s tekmeci in kroničnih zapravljanj priložnosti. Olimpija je imela v Krškem vse v svojih rokah. Vodila je, na igrišču računala na igralca več, a nato prejela močno zaušnico, ki jo je najbolj občutil Marijan Pušnik. Sodelovanje s trenerjem, ki je osvojil jesenski naslov, se je končalo. Začudenje javnosti je bilo ogromno, saj se je Olimpija znebila strokovnjaka, ki jo je popeljal do naslova jesenskega prvaka, kar v nogometnem svetu ni ravno pogost pojav.
Stojić in Mandarić sta se zahvalila Pušniku
Športni direktor Ranko Stojić, ki se bo za božične in novoletne praznike moral posvetiti iskanju Pušnikovega naslednika, zagovarja odločitev, da je zamenjava potrebna, če se želi prekiniti krizno obdobje. Pri tem ne misli le na rezultatsko krizo (štiri točke v zadnjih štirih nastopih), ampak tudi krizo igre.
Javnost čaka na odločitev nekdanjega srbskega vratarja, ki v Stožicah z dovoljenjem Milana Mandarića sestavlja igralsko križanko. Prevladuje prepričanje, da bi lahko priložnost dočakal kateri izmed tujih strokovnjakov, omenjala so se celo nekatera slovita imena svetovnega nogometa, ki bi zagotovo poskrbela za dodaten dvig zanimanja za dogajanje v Prvi ligi Telekom Slovenije, ni pa še jasnih signalov, ali bo novi trener predstavljen še letos ali v začetku prihodnjega leta.
Edini, ki še ne ve, kdo ga bo vodil
Olimpija bo resda prezimila kot najboljša v Sloveniji, a se po drugi strani tudi edina ubada z določenimi težavami. Je edini klub, ki še ne ve, kdo ga bo vodil v nadaljevanju prvenstva. Tisti, ki bo prišel, si bo lahko prebral Pušnikovo analizo opravljenega dela. Korošec jo je dostavil klubu, po koncu sodelovanja pa čestital fantom za dober jesenski del. Prepričan je, da lahko ob primernih okrepitvah in dobrem vodenju ubranijo prednost in osvojijo državni naslov.
Pušniku se je v jesenskem delu pretežno smejalo, saj je v sodelovanju s pomočniki, pri katerih je vedno rad izpostavljal strokovnjaka za kondicijsko pripravo dr. Srdjana Djordjevića, sestavil enajsterico, s katero so imeli tekmeci ogromno težav. Če je počival strelski top Šporarja, so se prebudili preostali.
Nevarnosti so prežale z vseh strani, Pušnik pa je bil zadovoljen, saj je vedel, da se v zeleno-belih vrstah skrivajo še rezerve in so njegovi izbranci zmožni prikazati še več. Da je Olimpija zmožna naskakovati vrh, je potrdil prvi večni derbi, ko so Ljubljančani na krilih Ezekiela Hentyja v Ljudskem vrtu ponižali Maribor. Nogometna evforija v prestolnici je doživela obrise, ki jih v zadnjih letih ni bila vajena. Tribune v Stožicah so bile vedno bolj polne, vsaj v tistih mesecih, ki so postregli s toplejšim vremenom, skromnejše predstave ob koncu jeseni pa so pokazale, da v Stožicah vendarle ni vse idealno.
Eleke tik pred vrati, igralci optimisti
Obstaja ogromna verjetnost, da bosta kaj kmalu v napadu Olimpije zaigrala nigerijska prijatelja, saj naj bi se za zelo drago odškodnino, omenja se vsota blizu milijon evrov, iz Nove Gorice v Ljubljano preselil Blessing Eleke. Tako bi Olimpija pridobila mladega in obetavnega napadalca, ki se je uspel na lestvici najboljših strelcev najbolj približal vodilnemu Šporarju.
Prednost vseeno ostaja, tisti, ki so v karieri že imeli opravka z osvajanjem lovorik, pa so prepričani, da bo Olimpija drago prodala kožo in spomladi močno namučila Maribor, če bo želel ubraniti naslov.
Med največjimi optimisti je prav kapetan Matić, ganjen, da so ga navijači prepoznali za najbolj srčnega v zeleno-beli četi, ki bo po odhodu Šporarja potrebovala junaka, da v slačilnico vrne visoko stopnjo kolektivnega pristopa. Tisto, kar je krasilo igro Olimpije v najlepšem delu jeseni, in izginilo, ko so to navijači najmanj pričakovali.