Sobota, 18. 4. 2026, 18.12
3 tedne, 4 dni
Bližnji vzhod
Iran zaradi ameriške blokade znova zapira Hormuško ožino
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,44
Ladijski promet skozi Hormuško ožino, ključno pomorsko pot za prevoz nafte in plina iz Perzijskega zaliva, je Teheran praktično v celoti onemogočil v odgovor na izraelsko-ameriške napade na Iran, ki sta jih državi sprožili 28. februarja. Cene nafte na trgih so posledično močno poskočile.
Potem ko so danes zjutraj Hormuško ožino prečkale prve ladje, je zdaj Iran uresničil svoje napovedi in zaradi ameriške blokade iranskih pristanišč ožino znova zaprl. Poveljstvo iranske revolucionarne garde je v izjavi na državni televiziji navedlo, da je Washington z nadaljevanjem blokade prelomil obljubo, zaradi česar se je nadzor nad Hormuško ožino vrnil v prejšnje stanje, strateški prehod pa je zdaj pod strogim nadzorom Irana.
18.00 WSJ: Ameriški vojaki v pripravah na vkrcavanja na ladje, povezane z Iranom
17.30 Iran pred morebitnimi pogajanji preučuje nove predloge ZDA
17.00 Iranski vrhovni svet: Nadzor nad Hormuško ožino bomo prevzeli do dokončnega konca vojne
15.01 Slovenija, Irska in Španija pozivajo EU k odzivu na izraelske kršitve
14.45 Iranska mornarica streljala na ladje v Hormuški ožini
14.35 Izrael na jugu Libanona vzpostavil rumeno črto
13.56 Pogovori med Iranom in ZDA v Pakistanu morda v ponedeljek
10.45 Iran zaradi ameriške blokade znova zapira Hormuško ožino
9.08 Hormuško ožino so prečkale prve ladje
8.04 Iran bo v primeru nadaljevanja ameriške blokade znova zaprl Hormuško ožino
7.26 Trump: Premirje v Iranu bi se lahko končalo, če do srede ne bo dosežen dogovor
18.00 WSJ: Ameriški vojaki v pripravah na vkrcavanja na ladje, povezane z Iranom
Ameriška vojska se po poročanju The Wall Street Journal pripravlja na vkrcavanja na ladje, povezane z Iranom.
Po navedbah ameriških uradnikov naj bi sile ustavljale naftne tankerje in zasegale trgovske ladje v mednarodnih vodah. Na Bližnjem vzhodu je trenutno več kot 10.000 ameriških mornarjev, marincev in pripadnikov letalstva, ki sodelujejo pri blokadi iranskih pristanišč.
Združene države Amerike so opozorile, da bodo vsako ladjo, ki bo poskušala prebiti blokado, ustavili in zasegli. Po podatkih United States Central Command se je okoli 23 ladij že odzvalo na ukaze ameriških sil ter obrnilo nazaj proti Iranu.
17.30 Iran pred morebitnimi pogajanji preučuje nove predloge ZDA
Iranski vrhovni svet za nacionalno varnost je danes sporočil, da preučuje "nove predloge", ki jih je prejel od ZDA, hkrati pa je opozoril, da iranski pogajalci ne bodo popuščali Washingtonu. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem sporočil Irancem, naj ne poskušajo izsiljevati ZDA, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"V zadnjih dneh so Američani v času prisotnosti poveljnika pakistanske vojske v Teheranu, ki nastopa kot posrednik v pogajanjih, posredovali nove predloge, ki jih Iran trenutno preučuje in na katere še ni odgovoril," je v izjavi navedel iranski vrhovni varnostni organ, poroča AFP.
Dodali so, da iranska pogajalska delegacija, ki sta jo v prvem krogu pogovorov pred tednom dni vodila zunanji minister Abas Aragči in predsednik parlamenta Mohamed Bager Galibaf, "ne bo popustila niti za las in se ne bo umaknila, temveč bo z vsemi močmi branila interese iranskega naroda".
Trump je medtem sporočil Irancem, naj ne poskušajo izsiljevati ZDA, še navaja AFP.
"Pogovarjamo se z njimi. Hoteli so spet zapreti ožino - saj veste, tako kot to počnejo že leta, toda nas ne morejo izsiljevati," je dejal Trump. Dodal je, da ZDA "zavzemajo trdno stališče", in napovedal, da bo še danes na voljo "nekaj dodatnih informacij" o Iranu.
Izjave obeh strani sledijo današnjemu ponovnemu zaprtju strateško pomembne Hormuške ožine, kar je iranska revolucionarna garda utemeljila z nadaljevanjem ameriške blokade iranskih pristanišč. Washington so ob tem obtožili kršenja zavez in "piratskih dejanj".
Trump je sicer v zadnjih dneh namignil, da bi lahko že ta konec tedna potekala nova pogajanja med ZDA in Iranom, vendar pa je v petek povedal tudi, da morda ne bo podaljšal dogovora o prekinitvi ognja v vojni med Iranom, ZDA in Izraelom, ki se izteče 22. aprila.
Za zdaj ni jasno, kakšna bo usoda novih pogajanj med Iranom in ZDA, ki naj bi jih znova gostil Pakistan. Po navedbah virov v ZDA in Iranu bi lahko pogovori potekali v ponedeljek, vendar je iz današnjih izjav obeh strani mogoče sklepati, da še nič ni dogovorjeno.
17.00 Iranski vrhovni svet: Nadzor nad Hormuško ožino bomo prevzeli do dokončnega konca vojne
Iranski vrhovni svet za nacionalno varnost, najvišji organ odločanja v državi pod vrhovnim voditeljem, je sporočil, da bo ponovno prevzel nadzor nad Hormuško ožino "do dokončnega konca vojne", poročajo iranski mediji.
Poluradna tiskovna agencija Tasnim je poročala, da je svet dejal, da bo Teheran, dokler bo ameriška pomorska blokada iranskih pristanišč trajala, "to štel za kršitev premirja in preprečil pogojno in omejeno ponovno odprtje Hormuške ožine". V izjavi je še navedeno, da je poveljnik pakistanske vojske Asim Munir, ki je pravkar končal tridnevni obisk v Iranu, posredoval nove ameriške predloge, ki jih Teheran "obravnava in se nanje še ni odzval".
15.01 Slovenija, Irska in Španija pozivajo EU k odzivu na izraelske kršitve
Zunanji ministrici Slovenije in Irske, Tanja Fajon in Helen McEntee, ter španski zunanji minister Jose Manuel Albares so v skupnem pismu pozvali EU k odločnemu odzivu glede razmer na Bližnjem vzhodu s poudarkom na Izraelu.
Več podrobnosti lahko preberete tukaj:
14.45 Iranska mornarica streljala na ladje v Hormuški ožini
Iranska mornarica je danes po navedbah britanske organizacije za pomorsko trgovino (UKMTO) streljala na najmanj en tanker v Hormuški ožini, potem ko je iranska revolucionarna garda sporočila, da bo ta ključna pomorska pot ponovno zaprta zaradi nadaljevanja ameriške blokade iranskih pristanišč.
Kapitan enega izmed tankerjev, ki se nahajajo v okolici Hormuške ožine, je po navedbah UKMTO sporočil, da sta se njegovi ladji približno 37 kilometrov severovzhodno od obale Omana približala dva iranska čolna in brez opozorila začela streljati, poročata francoska tiskovna agencija AFP in britanski BBC.
"Tanker in posadka naj bi bili nepoškodovani. Pristojni organi preiskujejo zadevo," je še sporočila britanska organizacija.
O streljanju iranskih sil v okolici Hormuške ožine sta poročali še najmanj dve trgovski ladji, navajata BBC in agencija Reuters. Posadke več ladij so pred tem poročale, da so prejele radijsko sporočilo iranske mornarice, da je Hormuška ožina ponovno zaprta in da prehod ni dovoljen.
Iranski vrhovni voditelj Modžtaba Hamenej je medtem v pisni izjavi na omrežju Telegram sporočil, da je iranska mornarica pripravljena na to, da "sovražnikom zada nove grenke poraze". Hamenej se sicer še ni pojavil v javnosti, odkar je po smrti svojega očeta postal iranski vrhovni voditelj.
Poveljstvo iranske revolucionarne garde je pred tem danes oznanilo, da bodo ponovno uvedli strog nadzor nad Hormuško ožino, dokler se bo nadaljevala ameriška blokada iranskih pristanišč. Washington so ob tem obtožili kršenja zavez in "piratskih dejanj".
14.35 Izrael na jugu Libanona vzpostavil rumeno črto
Izraelska vojska je danes sporočila, da je na jugu Libanona vzpostavila t. i. rumeno črto in da je že napadla "skrajneže", ki so se tam približali izraelskim enotam. Podobno razmejitveno linijo so lani vzpostavili tudi po dogovoru o premirju v Gazi, kjer ločuje območja pod nadzorom izraelskih sil in dele enklave pod nadzorom gibanja Hamas.
"V zadnjih 24 urah so izraelske sile, ki delujejo južno od rumene črte na jugu Libanona, zaznale teroriste, ki so kršili dogovor o premirju in se z območja severno od rumene črte približali enotam na način, ki je predstavljal neposredno grožnjo," je sporočila izraelska vojska, ki je takšno razmejitveno linijo omenila prvič po četrtkovi uveljavitvi premirja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Izraelske enote so, da bi odpravile grožnjo, "napadle teroriste na več območjih na jugu Libanona", je še sporočila vojska. Po poročanju izraelskega časnika Times of Israel je dodala še, da deluje v skladu z navodili političnega vrha in da ima "pooblastila za sprejem potrebnih ukrepov samoobrambe za zaščito izraelskih civilistov in vojakov".
Desetdnevno prekinitev ognja v Libanonu, ki je obveljala v četrtek ob 23. uri po srednjeevropskem času in naj bi zaustavila spopade med Izraelom in proiranskim šiitskim gibanjem Hezbolah, je razglasil ameriški predsednik Donald Trump po pogovorih z libanonskim predsednikom Josephom Aounom in izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem. Med spopadi je od začetka marca v Libanonu umrlo skoraj 2300 ljudi, več kot milijon pa jih je bilo razseljenih.
V skladu s pogoji premirja si Izrael sicer pridržuje pravico, da še naprej napada Hezbolah, da bi preprečil "načrtovane ali neposredne napade". Izrael je tudi napovedal, da bo ohranil vojaško prisotnost na desetkilometrskem "varnostnem območju" vzdolž meje v južnem Libanonu. Dogovor o prekinitvi ognja ne omenja izraelskega umika iz Libanona.
13.56 Pogovori med Iranom in ZDA v Pakistanu morda v ponedeljek
Novi pogovori med Iranom in ZDA, ki naj bi jih znova gostil Pakistan, bi lahko potekali v ponedeljek, so povedali viri v Washingtonu in Teheranu. Neimenovan uradnik v vladi predsednika ZDA Donalda Trumpa je v petek zvečer prav tako dejal, da bodo pogovori verjetno potekali v ponedeljek v Pakistanu in da je ameriška delegacija v pripravljenosti, poroča ameriški časnik Wall Street Journal.
Prvi krog pogajanj prejšnji konec tedna ni prinesel dogovora. Ameriško delegacijo je vodil podpredsednik JD Vance, iransko pa zunanji minister Abas Aragči in predsednik parlamenta Mohamed Bager Galibaf. Iran in ZDA sta pred tem dosegla dogovor o dvotedenski prekinitvi ognja, ki je začela veljati 8. aprila, izteče pa se 22. aprila.
Pakistanska posrednika v pogajanjih, premier Šehbaz Šarif in poveljnik vojske Asim Munir, sta se medtem vrnila s tridnevne diplomatske turneje. Munir je obiskal Iran, Šarif pa več držav v regiji.
Organizacijo pogajanj je danes ob robu diplomatskega foruma v Antalyi komentiral tudi namestnik iranskega zunanjega ministra Said Hatibzadeh, navaja AFP.
"Dokler se ne bomo dogovorili o okviru, datuma ne moremo določiti. Trenutno se osredotočamo na dokončno oblikovanje okvira za dogovor. Ne želimo se vključiti v nobena pogajanja ali srečanja, ki bi se končala z neuspehom, saj bi to lahko služilo kot izgovor za novo stopnjevanje napetosti," je dejal.
Dodal je, da ameriška stran veliko govori in objavlja na družbenih omrežjih, kar je "včasih zmedeno, včasih tudi protislovno". Glede Hormuške ožine pa je dejal, da ZDA "ne morejo preprosto vsiliti svoje volje in oblegati Irana".
10.45 Iran zaradi ameriške blokade znova zapira Hormuško ožino
Poveljstvo iranske revolucionarne garde je danes oznanilo, da bo vojska ponovno uvedla "strog nadzor" nad Hormuško ožino, dokler se bo nadaljevala ameriška blokada iranskih pristanišč, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Iran se je "v dobri veri strinjal, da bo dovolil prehod omejenega števila tankerjev za nafto in trgovskih plovil", vendar Američani kršijo svoje zaveze in "še naprej izvajajo piratska dejanja pod krinko blokade," je poveljstvo iranske revolucionarne garde navedlo v izjavi na državni televiziji.
"Zaradi tega se je nadzor nad Hormuško ožino vrnil v prejšnje stanje, strateški prehod je zdaj pod strogim nadzorom Irana," so dodali.
Teheran je s tem uresničil grožnjo, ki jo je davi posredoval predsednik iranskega parlamenta Mohamed Bager Galibaf.
Iran je pred tem v petek oznanil, da bo Hormuška ožina v skladu z dogovorom o prekinitvi ognja v Libanonu popolnoma odprta za vsa trgovska plovila, dokler traja premirje. Predsednik ZDA Donald Trump je pozdravil napoved Irana, vendar je kasneje dodal, da ameriška blokada iranskih pristanišč ostaja v veljavi, dokler ne bo dosežen dogovor z Iranom, kar je ujezilo oblasti v Teheranu.
Trump je sicer v zadnjih dneh namignil, da bi lahko že ta konec tedna potekala nova pogajanja med ZDA in Iranom, vendar pa je v petek povedal tudi, da morda ne bo podaljšal dogovora o prekinitvi ognja v vojni med Iranom, ZDA in Izraelom, ki se izteče 22. aprila.
Novi pogovori med Iranom in ZDA, ki naj bi jih znova gostil Pakistan, bi lahko potekali v ponedeljek, so medtem povedali viri v Washingtonu in Teheranu.
9.08 Hormuško ožino so prečkale prve ladje
Malo po peti uri zjutraj je več ladij prečkalo Hormuško ožino v obe smeri, kažejo podatki službe MarineTraffic.
Na južni strani so skozi omanske vode plule tri manjše tovorne ladje pod indijsko zastavo in ena jadrnica. Na severni strani je skozi iranske vode plul tanker Black Maya pod zastavo Curacaa, sledil pa mu je tanker za prevoz utekočinjenega naftnega plina (LPG) TRIMMU 3 pod zastavo Hongkonga.
Manjši konvoj plovil, vključno s tremi velikimi tankerji za utekočinjeni naftni plin, pluje skozi iranski del ožine.
8.04 Iran bo v primeru nadaljevanja ameriške blokade znova zaprl Hormuško ožino
Če se bo ameriška blokada iranskih pristanišč nadaljevala, Hormuška ožina ne bo ostala odprta, je davi sporočil predsednik iranskega parlamenta Mohamed Bager Galibaf.
"Če se bo blokada nadaljevala, Hormuška ožina ne bo ostala odprta," je zgodaj zjutraj na omrežju X zapisal Galibaf in dodal, da tranzit skozi ožino poteka po "dogovorjeni poti" in z odobritvijo iranskih oblasti, kot je v petek že nakazal zunanji minister Abas Aragči.
Trump je v petek pozdravil napoved Irana o ponovnem odprtju ožine in kasneje dodal, da ameriška blokada iranskih pristanišč ostaja v veljavi, dokler ne bo dosežen dogovor z Iranom, kar je ujezilo oblasti v Teheranu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Esmail Bagei je dejal, da se bo Iran v primeru nadaljevanja blokade ustrezno odzval in da to pomeni kršitev premirja, o katerem sta se Iran in ZDA dogovorila prejšnji teden in se izteče 22. aprila. Trump je sicer v zadnjih dneh namignil tudi, da bi lahko nova pogajanja potekala že ta konec tedna.
Galibaf je davi v zapisu na X dodal še, da se bo o tem, ali bo ožina odprta ali zaprta, ter o veljavnih predpisih za prehod odločalo na kraju samem, "ne pa na družbenih omrežjih". Trumpu je očital širjenje lažnih trditev in dejal, da ZDA na ta način v pogajanjih ne bodo dosegle nobenega napredka.
Iran je zavrnil tudi Trumpove trditve, da je pristal na predajo svojih zalog obogatenega urana, kar je ena od ključnih točk v pogajanjih med stranema.
Predsednik ZDA je v petek na zborovanju konservativnega gibanja Turning Point USA v Arizoni dejal, da bodo Američani v okviru mirovnega dogovora skupaj z Iranom izkopali obogateni uran iz podzemnih jedrskih objektov, nato pa material prepeljali na ozemlje ZDA. V Teheranu so njegove trditve zavrnili in sporočili, da se "zaloge obogatenega urana ne gredo nikamor".
7.26 Trump: Premirje v Iranu bi se lahko končalo, če do srede ne bo dosežen dogovor
Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da bi lahko prekinil premirje z Iranom, če do srede ne bo dosežen dolgoročni dogovor o koncu vojne.
"Morda je ne bom podaljšal, vendar bo blokada iranskih pristanišč ostala," je ameriški predsednik Donald Trump povedal novinarjem na letalu Air Force One ob vrnitvi v Washington. Ob tem je sicer dejal, da so pogajanja z Iranom vstopila v zaključno fazo in da kmalu pričakuje pozitiven izid. Poudaril je, da je bila ameriška blokada "zelo uspešna" in da je imela kombinacija ukrepov v zadnjih tednih močan vpliv.
Znova je izpostavil, da je glavni cilj pogajanj preprečiti Iranu razvoj jedrskega orožja. "Ne moremo dovoliti, da bi Iran imel jedrsko orožje. To je nad vsem drugim," je dejal. Na vprašanje, ali so se o pogojih sporazuma že dogovorili, je Trump odgovoril, da so se o marsičem že dogovorili, čeprav je priznal, da Iran javno pošilja drugačna sporočila.
Trump ni izključil možnosti nadaljevanja vojaških operacij, če pogajanja ne bodo uspešna. "Če ne bomo podaljšali premirja, bomo morali znova začeti bombardirati," je dejal in dodal, da bo blokada ostala v veljavi.
Glede odnosov z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem pa je povedal, da se "ne strinjata o vsem", vendar sta "zelo dobra partnerja".
