Milivoje Novaković je junak in ne bedak

Slovenija je Milivoju Novakoviću hrbet obrnila že pred skoraj dvema desetletjema. Ko so ga pri Olimpiji kljub številnim golom, ki jih je zabil v njenih mlajših selekcijah, kot najstnika odslovili, je pot do uspeha iskal po nižjeligaških zelenicah čez mejo, v Avstriji. In jo tudi našel.

Prebil se je vse do statusa enega izmed vidnejših posameznikov lige, ki spada med najboljše na svetu. V Kölnu so o njem pisali pesmi, v enem izmed najbolj priljubljenih nemških športnih kolektivov so o njem prepevali.

Vmes se je uveljavil kot glavno orožje Slovenije, ki je pod vodstvom Matjaža Keka navduševal in dvignil državo na noge. Bil je tisti, o katerem so nasprotniki govorili pred tekmami in na katerega so glasno opozarjali.

Za državno reprezentanco je s krajšim premorom vedno igral s srcem in ji pomagal tudi takrat, ko je moral za eno tekmo prepotovati več tisoč kilometrov.

Za njo je zabil kar 31 golov, čeprav je debitiral šele pri 26 letih. Od rekorderja Zlatka Zahovića, ki je prvo tekmo za Slovenijo odigral pri 21 letih, ga ločijo le še štirje.

Ko je v začetku leta po dolgih letih zabijanja golov povsod po svetu prišel v Slovenijo, je dvignil veliko prahu. Namesto Olimpije je izbral Maribor in poskrbel, da se je o njem govorilo in pisalo na široko. Ne zato, ker je na domača tla prišel eden izmed največjih produktov slovenskega nogometa zadnjega obdobja. Zaradi presenetljivega koraka v smeri Štajerske, ki ga je naredil.

Danes ga zaničujejo. V Ljubljani in tudi v Mariboru, v Sloveniji. Ta je Novakoviću še drugič pokazala hrbet.

Da je za reprezentanco prestar in je odžiral mesto mlajšim, boljšim, ki prihajajo, je moral poslušati še lani, ko je bil v napadu prva izbira selektorja Srečka Katanca. Da je izdajalec, so mu očitali v Ljubljani. Da za Maribor zadane šele iz vsake desete priložnosti, je moral poslušati v zadnjem času.

V kvalifikacijah za zadnji dve veliki tekmovanji, zadnje so se končale pred enim letom, je za Slovenijo dosegel enajst golov na 15 tekmah.

Slovenski napadalci na štirih tekmah kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2018, sam je bil v prvi postavi samo na eni tekmi, niso niti enega. Celotna slovenska reprezentanca jih je na prvih štirih tekmah dosegla tri.

Za Maribor je v slabem letu dosegel 13 golov na 34 nastopih. Pet več kot katerikoli drugi mariborski nogometaš leta 2016.

Pri 37 letih je daleč od stare slave in tudi forme, a še vedno eden izmed dveh pravih golgeterjev, ki jih je dala zgodovina slovenskega nogometa na najvišji ravni. Takšnih, ki jih trenutno nima.

Kot tak bi si zaslužil malo več spoštovanja. 

• Danes ima Srečko Katanec (skoraj) vse
• Zakaj Slovenija ne sme obrniti hrbta Kevinu Kamplu?
• Oprostite nam, imeli smo prav