Mavrič se z neigranjem ne obremenjuje

V slovenski izbrani vrsti sta osrednji mesti v obrambni postavitvi že dalj časa rezervirani za Boštjana Cesarja in Marka Šulerja. Če pa kdo izmed njiju naleti na težave, bodisi zdravstvene ali pa tiste, povezane s kaznimi zaradi kartonov, rade volje priskoči na pomoč Matej Mavrič. Izkušeni branilec je v članski reprezentanci debitiral še pod vodstvom Bojana Prašnikarja in se vedno rad udeleževal reprezentančnih zborov, čeprav je slutil, da se ne bo znašel v udarni enajsterici. ''Reprezentanca nosi v mojem srcu posebno mesto. Vedno sem ji dajal prednost pred klubom, kar me je navsezadnje stalo tudi sedanjega klubskega statusa v Avstriji. Na reprezentančnem zboru pred tekmo s Srbijo sem si poškodoval mišico. Takrat se je ravno začel krhati odnos s klubom, ki mi je odsvetoval odhod na priprave. Ko sem prišel nazaj, je bilo vse narobe. Zaradi poškodbe sem manjkal osem tednov,'' se spominja zdravstvenih težav, ki so mu v tej sezoni prizadejale kar nekaj prisilnih počitkov. Najprej mu je ponagajal gleženj, nato še omenjena mišica. V zimskem prestopnem roku je bil zelo blizu dogovora s kitajskim prvoligaškim klubom Shanghai Shenxin. Ko je klubska stran ''sokolov'' iz Kapfenberga že poročala, da se je poslovil od dresa avstrijskega kluba, pa na drugi strani sveta ni bilo še nič dogovorjenega. ''Imel sem še podgodbo s Kapfenbergom, na Kitajsko pa odpotoval le na tridnevni ogled mesta in štadiona. Videl sem ugodno možnost in hotel kariero nadaljevati tam, a se je potem zataknilo pri odškodnini. Kluba se nista dogovorila, tako da je bila zgodba hitro končana,'' se kratkega obiska kitajskega velemesta spominja Pirančan.

Ker v avstrijskem prvensvu ne igra, Kapfenbergu, ki je na prepričljivem zadnjem mestu, pa ne cvetijo rožice, je zamenjava kluba neizbežna. ''Maja bom zamenjal klub. Želim, da bi Kapfenberg obstal v ligi, a tudi klub ne vidi več možnosti, saj doživlja poraz za porazom. Obstaja še teoretična možnost, a bi morali v zadnjih sedmih krogih dobiti vse tekme, naš tekmec Mattersburg pa vsaj petkrat izgubiti, kar glede na formo ne gre pričakovati. Po devetih letih, ki sem jih prebil v tujini, se je prvič pripetilo, da ne igram v klubu. Na to skušam gledati pozitivno. Navsezadnje ostane malo več časa za družino. Če ne igram nekaj mesecev, mi to prinaša še več motivacije za naprej in pa predvsem novega zagona,'' samozavestno sporoča 33-letni reprezentant, ki je ohranil dobro voljo. Počakal bo še do konca sezone, nato pa se poslovil od ''sokolov''. Z nekaterimi ponudbami se je že seznanil, a o njih ne želi javno razpredati. To bo storil šele, ko bodo predstavljene v konkretnejših oblikah. Na papirju.