Le še vprašanje časa, kdaj se bo Zlatko Zahović spustil na klop?

Prihodnje leto bo proslavil deseto obletnico v vlogi idejnega vodje Maribora, ki je predvsem po njegovi zaslugi postal tak, kot ga poznamo danes. S 13 naslovi državnega prvaka, kar pet jih je osvojil pod njegovim vodstvom, ob tem je v času, odkar je v klubu, navijače razvajal še s tremi uvrstitvami v skupinski del evropske lige in celo nastopanjem v ligi prvakov, osvojil pa še kopico pokalnih in superpokalnih lovorik, je Maribor postal daleč najuspešnejši slovenski nogometni, verjetno tudi športni klub.

Glavnina navijačev je prepričana, da predvsem zaradi Zlatka Zahovića. Zato ne čudi, da ima v Mariboru status božanstva. Zato ni presenečenje, da so ga pred leti, ko je v še do danes nepojasnjenih okoliščinah izstopil iz kluba, a si čez kratek čas premislil, navijači malodane na kolenih prosili, naj se vrne.

Če bi se podobno zgodilo danes, verjetno ne bi bilo več tako. Po zadnji odločitvi, presenetljivi menjavi trenerja Krunoslava Jurčića po zgolj eni tekmi v letu 2016, je vse več privržencev najbolj trofejnega slovenskega kluba, ki so športnemu direktorju obrnili hrbet.

Hrvat, pod njegovim vodstvom je bil Maribor zelo učinkovit in v drugem delu slovenske nogometne jeseni nadoknadil visok zaostanek za Olimpijo, se jim je prikupil. Predvsem pa so ob njegovem odhodu in tudi besedah, ki jih je izrekel ob tem ("… Druga stvar pa je, če nekdo s sistemom, ki sem ga imel, ni zadovoljen in hoče odločati o njem .."), dobili jasno sporočilo, da je v nogometnem Mariboru vladar zgolj in samo en.

Zahović, seveda. Vzporednice - pa čeprav je njegov vpliv še veliko večji, njegova zgodba pa nekoliko drugačna od Zlatkove -, z alfo in omego zagrebškega Dinama in tudi hrvaškega nogometa Zdravkom Mamićem se ponuja sama po sebi.

Z novo trenersko rošado in vrnitvijo dolgoletnega zvestega sodelavca Darka Milaniča je Zahović le pritrdil tistim, ki so prepričani, da je njegova senca, k bdi nad vsakim trenerjem Maribora, več kot le senca. Da je on tisti, ki iz ozadja vleče poteze in trenerju namiguje, kako in kaj. Seveda ni nujno, da to drži, a dogajanje v zadnjem času se nagiba v to smer, a prav gotovo ne bi bilo presenečenje, če bi v prihodnosti to tudi postal. Trener vijoličastih, namreč.

Nogomet ima v malem prstu. Ima najvišjo trenersko licenco, bil je sijajen nogometaš in sodeloval z nekaterimi najboljšimi trenerji na svetu, ambicije po trenerskem delu je v preteklosti že jasno izrazil. Res je, rekel je tudi to, da v Mariboru trener zagotovo ne bo. "Zakaj bi se z mesta športnega direktorja spustil stopničko nižje?" se je vprašal.

Tudi za to obstaja rešitev. Po vzoru angleških trenerjev lahko postane trener in športni direktor v enem. Ne nazadnje, prav v Dinamu in mlajšem izmed bratov Mamić, Zoranu Mamiću, ki v Zagrebu opravlja obe funkciji hkrati, ima lep primer.

Vse bolj se zdi, da ni daleč dan, ko se bo tudi to zgodilo in bo sam sedel na mariborsko klop. In s tem enkrat za vselej utišal vsa namigovanja o tem, kdo je mariborski stric iz ozadja.