Dan, ko jih je smejoči Brazilec prisilil v nepredstavljivo

Rivalstvo Reala in Barcelone je eno največjih v zgodovini nogometa. Novo poglavje v tej zgodbi, polni čustev, zgodovinskih trenutkov, odličnih nogometašev in tudi politike, bomo videli danes v središču Katalonije. Enega najznamenitejših derbijev med tema velikanoma španskega in seveda tudi svetovnega nogometa smo spremljali na štadionu Santiago Bernabeu v Madridu pred skorajda desetimi leti.

Real poln zvezdnikov, Barceloni je bil dovolj le en

Podobno kot zdaj je velika rivala na prvenstveni lestvici ločila le točka. Tudi takrat je bila v prednosti Barcelona, ki je imela po enajstih krogih 22 točk, a, zanimivo, ni vodila. Presenetljivo je bila na vrhu Osasuna, ki je sezono končala na četrtem mestu. Svetovna javnost je takrat pričakovala prvi el clasico sezone.

Real je bil z Zinedinom Zidanom, Davidom Beckhamom, Ronaldom, Raulom in Robinhom poln superzvezdnikov, pri Barceloni so imeli le enega pravega, a ta je bil dovolj.

Ronaldinho, takrat najboljši nogometaš na svetu, je v svet poslal le še eno izmed mnogih v seriji sporočil, da mu takrat ni bilo para na svetu. Prav tistega hladnega sobotnega večera je o tem verjetno prepričal še zadnje dvomljivce.

Motiviran, ker ga leta 2003, ko je zapuščal Pariz, pri Realu niso hoteli, saj so presodili, da jim bo Beckham prinesel več, zato so se odločili za ikono Manchester Uniteda in angleškega nogometa, je želel Madridčanom dokazati, kako zelo so se zmotili. Seveda so se res. Ne le Brazilec, še en nogometaš v vrstah gostov je bil motiviran še bolj, kot bi bil sicer.

Samuel Eto'o, ki je nogometno pot v Evropi začel prav pri Realu, a so Madridčani pozneje presodili, da ni dovolj dober, zato med člani nikoli ni dočakal prave priložnosti. In prav ta brazilsko-kamerunska naveza je kraljevemu klubu pozneje prizadejala enega najhujših porazov v klubski zgodovini.

Ronaldinho in Eto'o sta bila nevarna od prve minute in dala vedeti, da bo večer njun. Prvič so Madridčani to občutili po 15 minutah igre. Takrat je Lionel Messi, nosil je še dres s številko 30 in bil pri 18 letih na začetku sijajne nogometne poti, prodiral po desni strani, žoga je prišla do Eto'oja, ta je neubranljivo zadel. Kamerunec je gol proslavljal z dvignjeno roko in kazanjem na grb Barcelone v smeri lože, v kateri je sedel predsednik Reala. Florentinu Perezu je želel sporočiti: "Poglej, kako si se zmotil!"

Sprehodil se je mimo njiju, kot da ju sploh ne bi bilo

Tudi po vodstvu je bila Barcelona veliko boljši nasprotnik, Real je bil povsem nenevaren. Ob polčasu so Katalonci na odmor odšli z vodstvom 1:0. V drugem delu igre je dirigentsko palico na igrišču prevzel Ronaldinho in poskrbel za čarobne trenutke, ki so se za vedno usidrali v spomin vsakega nogometnega navdušenca.

Po uri igre je prišel do žoge na sredini igrišča, neustavljivo stekel po levi strani, se mimo Ivana Helguere in Sergia Ramosa, takrat 20-letnega branilca, ki je pred začetkom sezone v Real iz Seville prišel za astronomsko vsoto, sprehodil, kot da ju sploh ne bi bilo na igrišču, in z lahkoto, kot je znal le on, žogo poslal mimo nemočnega Ikerja Casillasa.

Najbolj boleč poraz

Ko je takrat 25-letni Ronaldinho manj kot 20 minut za tem še enkrat osmešil Ramosa in zadel še drugič, se je Casillas le nemočno prijel za glavo, gostje so vodili s 3:0 in derbi je bil odločen, medtem pa se je na tribunah kultnega madridskega štadiona zgodilo nepričakovano. Gledalci, navijači Reala, so drug za drugim začeli vstajati in več kot minuto neprekinjeno ploskali Brazilcu v čast. Nasmejani zvezdnik največjega rivala je poskrbel, da je nemogoče postalo mogoče. Nogomet ne pozna meja, je nehote sporočil vsem in poskrbel za enega najsijajnejših trenutkov v novejši športni zgodovini.

"To je najbolj boleč poraz od vseh, ki sem jih do zdaj doživel. Za kaj takega ni opravičila. Igrali smo brez 'jajc', igrali smo katastrofalno slabo. Poskrbeli smo, da so tribune na koncu ploskale nasprotnikovim nogometašem, kar me kot navijača Reala zelo skrbi," je bil po tekmi, v kateri je Real prvi strel v nasprotnikova vrata poslal šele 15 minut pred zadnjim sodnikovim žvižgom, razočaran njegov izkušeni nogometaš Helguera.

Igral je v življenjski formi

Na drugi strani je bila seveda povsem drugačna zgodba. Glavni junak večera je pred novinarje stopil s prepoznavnim nasmeškom, ki je tokrat še bolj žarel. "Odigrali smo odlično tekmo. Sam je ne bom pozabil nikoli. To, kar sem doživel danes, se zgodi redko. Dvomim, da bom kaj takega doživel še kdaj," je dejal Ronaldinho, pred katerim so bili najboljši meseci bleščeče kariere.

Kakšen mesec za sijajno predstavo na el clasicu je bil še drugič zapored izbran za najboljšega nogometaša na svetu, ob koncu sezone se je z Barcelono veselil prvega in zanj edinega naslova evropskega prvaka. Da je bil s soigralci ob koncu španski prvak, pred Realom so si nabrali kar 12 točk prednosti, verjetno ni treba poudarjati.