Bozgo se je čudil Mozartu in Verdiju v Dortmundu

Kdo se ne spomni leta 1993 in tekem 2. kroga pokala UEFA med Mariborom in Borussio Dortmund, ki je le leto pred tem igrala v finalu tekmovanja, pa se takrat dodobra namučila, da je izločila zasedbo Branka Horjaka. Ekipa, ki je bila pred tem v nemškem nogometu v vrhu v petdesetih in šestdesetih letih minulega stoletja, je ravno v tistem obdobju začela nov pohod na vrh, na katerem ni manjkalo niti evropskih lovorik. Takrat je naletela na majhni, Evropi povsem neznani Maribor in skorajda izpadla. V Ljudskem vrtu je bilo 0:0, v Dortmundu pa je Mariborom po golu Klitona Bozga celo vodil in bil na pragu senzacije. ''Ko so zvezdniki Borussie v Mariboru remizirali brez zadetkov, so si mislili 'Dobro, ni najbolje, a pred domačimi navijači bomo zlahka zmagali'. Pa seveda ni bilo tako,'' se danes tekme v Dortmundu proti udeležencu letošnjega finala lige prvakov spominja legendarni golgeter vijoličastih, ki je mrežo nasprotnika zatresel po 21 minutah igre. ''Imeli smo na voljo prosti strel. Renatu Kotniku sem rekel, naj žogo prepusti meni, saj sem imel res dober občutek. Še dandanes se živo spomnim tega trenutka. Žoga je bila povsem bela, na sredini pa je bil črn logotip opremljevalca. Nastavil sem jo, udaril po njej in končala je v mreži. Gledal sem stranskega sodnika in čakal, ali bo priznal gol, saj kar nisem mogel verjeti, kaj se je zgodilo. Gol je bil priznan, začelo se je veliko veselje. Vsi nogometaši in člani strokovnega štaba smo se veselili, kot se nismo še nikoli. Potem sem slišal, da je bilo tudi v Mariboru noro. Vsi so seveda spremljali tekmo in niso mogli verjeti, kaj se dogaja,'' se tekme, ki si jo je na štadionu Westfalen ogledalo 25.000 gledalcev, skorajda dvajset let pozneje živo spominja danes 41-letni nekdanji nogometaš. Mariborčani so bili na pragu odmevnega rezultata, a jim kljub vodstvu ni uspelo. V zadnji minuti prvega polčasa je bil pri gostih izključen Sašo Lukič zaradi prekrška nad Stephanom Chapuisatom in začel se je preobrat. Prav švicarski zvezdnik je bil tisti, ki je v 48. in 52. minuti zabil dva gola za domače, poskrbel za zmago z 2:1 in nogometaše Dortmunda popeljal naprej.

Sodnik je pomagal zvezdniškim Nemcem

''Borussia je imela srečo, da se je izvlekla, pa tudi sodniško pomoč. Sodnik je izključil Lukiča, čeprav je bil Blagoje Milevski tisti, ki je bil zadnji v obrambi Maribora pri napadu Chapuisata. Lukič bi moral prejeti le rumeni karton. Z nekoliko več sreče bi lahko izločili favoriziranega tekmeca, že tako ali tako pa smo naredili dovolj. Tudi nemški mediji se niso mogli načuditi temu, kako dobro se je neznani Maribor upiral tako slovitemu tekmecu. Verjetno nam je zmanjkalo tudi malo izkušenj. Razen Gregorja Židana in Mata Stanića, ki sta bila starejša, smo bili vsi preostali stari od 18 do 22 let. Šele nekaj let pozneje smo pravzaprav dojeli, kaj nam je uspelo,'' se tekme, ki sodi med najbolj odmevne v bogati zgodovini evropskih tekem Maribora, spominja najbolj priljubljeni Albanec v Sloveniji.

Po tekmi v garderobi domačih zvezdnikov

Da je imel s soigralci res opravka z vrhunsko ekipo, potrjuje tudi podatek, da je Borussia le štiri leta za tem osvojila naslov evropskega prvaka, ko je v finalu s 3:1 odpravila Juventus. V tem münchenskem finalu pa je nastopilo kar nekaj takšnih, ki so moči merili tudi z Mariborom. Poleg dvakratnega strelca v mrežo Mladena Dabanoviča še legendarni Matthias Sammer, vratar Stefan Klos, junak evropske lovorike leta 1997, ki je zabil dva gola v mrežo Juventusa Karl-Heinz Riedle, izkušeni vezist Michael Zorc, na klopi pa je sedel Ottmar Hitzfeld. ''To je bila res vrhunska ekipa, v njej je bil tudi Flemming Povlsen, ki je leto pred tem osvojil naslov evropskega prvaka z Dansko. Vsi te zvezdniki so bili po tekmi kar šokirani, a hkrati pokazali, da nas spoštujejo, saj so izmenjali drese s prav vsemi, ki so si tega želeli. Sam sem dobil majico Steffena Karla, ki jo hranim še dandanes. Tudi rezervni igralci Maribora so dobili svoje drese. Po njih so šli kar v garderobo Borussie in iz nje prišli z rumeno-črnimi majicami. Takrat je bilo malce drugače, kot je zdaj. Dresa nisi dobil prav pogosto, a nogometaši Borussie so nam podelili prav vse,'' je z anekdoto postregel nekdanji napadalec Maribora, ki je mreže tresel tudi v dresu Olimpije, in z nami delil še en spomin, ki ga ne bo pozabil nikoli. ''Pred nogometnimi tekmami na štadionu z zvočnikov doni živahna glasba, v Dortmunu pa me je pričakalo nekaj, česar prej in niti potem nisem več doživel. Iz zvočnikov je prihajala klasična glasba, vrteli so glasbo mojstrov te zvrsti, Mozarta in Verdija. To mi bo za vedno ostalo v spominu,'' je še povedal naš sogovornik in za konec dodal: ''Ta tekma je bila res nekaj posebnega. To so zelo lepi spomini.'' Res je. Če ne bi bili, se jih ne bi spominjali skorajda dve desetletji pozneje. Legendarni Kliton Bozgo in zgodovinsko gostovanje Maribora v Dortmundu.