Sreda, 6. 7. 2016, 15.21
7 let, 1 mesec
Planinske koče, ki ponujajo več kot samo dih jemajoč razgled in dobro hrano
Ponujajo tudi dostop z avtom. Čeprav bo kdo zamahnil z roko, češ, v hribe pa ja hodimo peš, pa so prav ceste velikokrat rešitev in pomoč. Skrajšajo namreč pot do izhodišča v (še) višje ležeča območja, oskrbnikom olajšajo transport blaga do koče, pohodnikom in adrenalinskim odvisnikom pa prevoz njihovih pripomočkov. Gorskim reševalcem skrajša pot do intervencije, pozimi pa predstavlja atraktivno sankaško stezo – zakaj pa ne? Od 67 planinskih koč, ki kandidirajo za naziv naj planinska koča koča 2016, je z avtom dostopnih kar 37, pet pa je takih, da jih s parkirišča lahko dosežete v 10 ali 15 minutah.
Vsaj polovica planinskih koč v slovenskih gorah je dosegljiva z jeklenim konjičkom. Od 67 planinskih koč, ki kandidirajo za laskavi naziv naj planinska koča 2016 (to pomeni, da so pridobili certifikat do družin in okolja prijazna koča ali pa imajo čistilno napravo) je takih kar 37. Med njimi je tudi pet takšnih, ki so skoraj dostopne z avtom oziroma jih od parkirišča loči zgolj 10 do 15 minut hoje.
Konec ceste v dolini Vrat je velikokrat tudi točka, do katere se lahko pripeljejo gorski reševalci, ki hitijo reševat plalnince, ki so obtičali ali omagali na poti na Triglav. V spomin na življenja, ki jih niso uspeli rešiti, je tam klin in vponka spominov.
Kdo bi se v hribe vozil z jeklenim konjičkom?
Kdo so ljudje, ki si pot do planinskih koč skrajšajo z avtom? Še zdaleč ne gre za lenobneže, ki si jim ne da razmigati nog, ampak večinoma za druge skupine ljudi.
Tudi Planinski dom na Kumu, zmagovalec lanskega izbora za naj planinsko kočo leta 2016, je dostopen z avtom. Tja rade zahajajo družine z majhnimi otroki, ki se tam zabavajo na igralih, pa še v naravi so.
- Za starejše, ki so na gore še vedno navezani, a jim EMŠO pohodniške radosti preprečuje, zato se v bližino gora zapeljejo z avtom.
- Za družine z majhnimi otroki, ki bi jim starši radi privzgojili ljubezen do gora, pri tem pa so se odločili za postopen pristop.
- Za pohodnike, ki jekleni konjiček uporabijo za vožnjo do vmesne postojanke, ki je dostopna z avtom, potem pa pot nadaljujejo peš.
Cesta olajša življenje tudi oskrbnikom
Do Mozirske koče na Golteh se lahko pripeljete po panoramski cesti ali se v njeno bližino zapeljete z nihalko. Kot nam je povedal Filip Vrabič, oskrbnik Mozirske koče na Golteh, najstarejše planinske koče v Sloveniji, ki je dostopna tudi z nihalko iz Mozirja, jim panoramska cesta življenje olajša v več pogledih.
Olajša jim dovoz materiala, ki ga potrebujejo za oskrbo obiskovalcev, prav tako pa privablja vedno več ljudi, ki jim Mozirska koča pomeni le vmesno postojanko, do katere se lahko pripeljejo, potem pa se peš lotijo krožne poti po Golteh ali pa se povzpnejo na bližnje hribe.
Opaža, da je vedno več medgeneracijskega povezovanja. "Na eni strani k nam prihajajo starejši, ki težko hodijo, pa jih do koče pripeljejo, in mlajši, ki jih bolj kot gore zanimajo pametni telefoni," je bil slikovit.
Poudaril je, da gostje, ki se do koče pripeljejo z avtom, nikakor niso vsiljivi in ne mislijo, da so vladarji gora. Nasprotno, večinoma se celo pozanimajo, ali je dovoz do koče dovoljen, sicer si ga ne privoščijo. "Običajno to storijo celo tako, da potnike odložijo pri koči, nato pa avto odpeljejo na bolj oddaljeno parkirišče," jih je pohvalil Vrabič, ki se dobro zaveda pomembnosti ceste.
"Že moj oče je govoril, če ima hiša streho, poskrbi za hišo, če ima cesto, se brigaj zanjo. To pomeni, da v primeru deževja, vedno poskrbim za odvodnjavanje, očistim kanale, da nam voda ne poplavi cestišča. Ko sem prevzel delo oskrbnika, je bila koča dostopna samo s terenskim avtom, danes je to precej drugače."
Od Pečevniške koče na Grmadi pohodnike pot pogosto vodi do Celjske koče.
Tudi na Pečevniško kočo na Grmadi po besedah Franca Šinka, predsednika PD Grmada, ki skrbi zanjo, po zaslugi ceste prihaja vedno več družin z majhnimi otroki, ki se odpravijo na sprehod do bližnje Celjske koče, močno pa jim olajša tudi prevažanje tovora. "Čeprav je koča dostopna z avtom, glavnina gostov k nam še vedno prihaja peš," poudarja.
Koča je sicer od glavnega parkirišča dostopna peš, hoje je za približno 10 ali 15 minut, a za domačine je mogoče odpreti rampo, kar jim precej skrajša in olajša pot pri razkladanju tovora.
Usluga starejšim ljubiteljem gora in pohodnikom s kopico prtljage
Podobno je tudi na Poštarskem domu na Vršiču, na terasi južno od 1737 metrov visokega Vršiča, kjer se boste naužili prekmurske melanholije.
Kot nam je povedal oskrbnik Mihalj Agošton, Madžar, ki je dolga leta živel v Prekmurju, njihovi obiskovalci avtomobile lahko pustijo na večjem parkirišču na vrhu vršiškega prelaza, a v določenih primerih dopušča tudi izjeme in pogleda skozi prste.
"Starejše ljudi z avtom zapeljem vse do koče in nazaj na parkirišče, podobno pomagam tudi pohodnikom, ki imajo ogromno prtljage. Sicer je mogoč dostop povsem do koče, a tam za avte ni dovolj prostora, niti nimajo tam kaj početi," je opozoril.
Do Poštarskega doma na Vršiču dostop z avtom ni mogoč, a oskrbnik zna pogledati tudi skozi prste. Obiskovalce v zrelih letih in pohodnike z obilico prtljage kar sam pripelje do doma, ki je pred jeklenimi konjički "zavarovana" z zaporo.
Z avtom je dostopna tudi Erjavčeva koča na Vršiču. Kot nam je povedala oskrbnica Tanja Kofol, ki je ravno včeraj prevzela novo delovno mesto, je veliko gostov takih, ki se do koče pripeljejo, nato pa peš nadaljujejo pot do višje ležečih predelov, so pa med njimi tudi številni, ki se pripeljejo uživat v razgledih in dobri hrani.
"Še posebej veliko je družin, med obiskovalci pa je tudi veliko starejših, ki jih na primer sorodniki pripeljejo povsem do koče, avto pa nato odpeljejo na večje parkirišče pod kočo. Vse sorte ljudi imamo," je namignila in priznala, da jim cesta prihrani obilico nevšečnosti, ki jih prinaša transporta tovora.
"Krasno je, da lahko blago pripeljemo do koče, še posebej zato, ker se večkrat lahko na lastne oči prepričamo, kako zahtevno je, če nimaš na voljo luksuza, ki je v gorah tudi cesta. Ravno včeraj smo opazovali, kako so na Špičko hrano dostavljali s helikopterjem. Si predstavljate, da bi sem gor vlačili zaboje hrane? No, k sreči nam tega ni treba."
Cesta kot igrivo sankališče
Z avtom je dostopen tudi Valvasorjev dom pod Stolom, ki so ga planinci pred leti že razglasili za naj planinsko kočo Slovenije. Kot nam je povedala oskrbnikova hči, ki v koči pomaga pri strežbi, Maša Štefe, je za pohodnike, ki se do koče pripeljejo z avtom, ta samo iztočnica za pohod na Stol.
"Če zapade dovolj snega in če je cesto mogoče urediti s snežnim teptalcem, je cesta namenjena sankačem, nam pa zelo olajša dostavo potrebščin, sicer bi jih morali dostaviti peš."
Valvasorjev dom je pogosta vmesna postojanka, kjer se planinci ustavijo na poti na Stol ali s Stola. (na fotografiji: oskrbnik doma Aleš Štefe).
Preverite, katere koče so dostopne z avtom (ime koče, nadmorska višina, gorstvo, * - do koče je nekaj minut peš hoje):
Aljažev dom v Vratih | 1015 m | Julijske Alpe |
Dom dr. Klementa Juga v Lepeni | 700 m | Julijske Alpe |
Dom na Menini planini | 1453 m | Kamniške in Savinjske Alpe |
Dom planincev v Logarski dolini | 837 m | Kamniške in Savinjske Alpe |
Erjavčeva koča na Vršiču | 1525 m | Julijske Alpe |
Grmovškov dom pod Veliko Kopo | 1377 m | Gore severovzhodne Slovenije |
Jurkova koča na Lisci | 927 m | Posavsko hribovje |
Koča Antona Bavčerja na Čavnu | 1242 m | Notranjska in Primorska |
Koča na Blegošu | 1391 m | Škofjeloško, Cerkljansko in Idrijsko hribovje s Trnovskim gozdom |
Koča na Bohorju | 896 m | Posavsko hribovje |
Koča na Gozdu | 1226 m | Julijske Alpe |
Koča na Loki pod Raduho | 1534 m | Kamniške in Savinjske Alpe* |
Koča na Pikovem | 992 m | Karavanke* |
Koča na planini Razor | 1315 m | Julijske Alpe |
Koča pri izviru Soče | 886 m | Julijske Alpe |
Koča pri Jelenovem studencu | 850 m | Dolenjska |
Kosijev dom na Vogarju | 1054 m | Julijske Alpe |
Mozirska koča na Golteh | 1356 m | Kamniške in Savinjske Alpe |
Pečovniška koča na Grmadi pri Celju | 620 m | Posavsko hribovje* |
Planinska koča na Ermanovcu | 968 m | Škofjeloško, Cerkljansko in Idrijsko hribovje s Trnovskim gozdom |
Planinska koča na Uskovnici | 1154 m | Julijske Alpe* |
Planinska koča Velikonočnica | 550 m | Gore severovzhodne Slovenije |
Planinski dom I. Štajerskega bataljona na Čreti | 966 m | Kamniške in Savinjske Alpe |
Planinski dom na Boču | 658 m | Gore severovzhodne Slovenije |
Planinski dom na Bukovici | 568 m | Posavsko hribovje |
Planinski dom na Gospincu | 1491 m | Kamniške in Savinjske Alpe |
Planinski dom na Jančah | 792 m | Posavsko hribovje |
Planinski dom pri Gospodični na Gorjancih | 828 m | Dolenjska |
Poštarski dom na Vršiču | 1688 m | Julijske Alpe* |
Ruška koča | 1250 m | Gore severovzhodne Slovenije |
Slavkov dom na Golem brdu | 396 m | Škofjeloško, Cerkljansko in Idrijsko hribovje s Trnovskim gozdom |
Šlajmerjev dom v Vratih | 1015 m | Julijske Alpe |
Tončkov dom na Lisci | 927 m | Posavsko hribovje |
Valvasorjev dom pod Stolom | 1181 m | Karavanke |
Zavetišče na Planini | 733 m | Notranjska in Primorska |
Dom na Smrekovcu | 1377 m | Kamniške in Savinjske Alpe |
Koča na Kopitniku | 865 m | Posavsko hribovje |
Koča na Naravskih ledinah | 1072 m | Karavanke |
Mihelčičev dom na Govejku | 727 m | Škofjeloško, Cerkljansko in Idrijsko hribovje s Trnovskim gozdom |
Planinski dom na Brnici | 457 m | Posavsko hribovje |
Planinski dom na Kalu | 946 m | Posavsko hribovje |
Tumova koča na Slavniku | 1018 m | Notranjska in Primorska |
3