Petek, 23. 8. 2024, 16.16
5 ur, 14 minut
Nasvet za izlet v hribe (63.) Ojstrc Hochobir
Krožna tura na Ojstrc (Hochobir), razglednik v zamejski Sloveniji #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,49
Opazovali smo ga z Olševe, Golega vrha, pa z grebena Košute, nazadnje z Virnikovega Grintovca. Ojstrc, po nemško Hochobir, dvatisočak v Karavankah v slovenski deželi v Avstriji. Poglejte v videu, kakšen je pogled z vrha nad morje oblakov. Večina se zapelje tik pod vrh do Kapelške koče in ga osvoji v manj kot uri in pol, če pa za izhodišče izberete sedlo Šajda, boste naredili celodnevno turo, ki pa tehnično ni zahtevna. Višinskih metrov vzpona bo nekaj več kot tisoč, na krožni turi pa naredite 16 kilometrov.
Ojstrc/Hochobir, 2.139 metrov, nad Železno Kaplo
Nedavno smo vas povabili na Ojstrnik, prvi dvatisočak v Karnijskih Alpah, naš tokratni petkov nasvet za izlet v hribe pa je še en vrh s podobnim imenom. In tudi ta ni pretirano oster. Ojstrc oziroma Hochobir v nemščini se dviga zahodno od Železne Kaple. Manjše pogorje Obir je sicer del Karavank in je tik za glavnim grebenom Karavank, točneje pa grebenom Košute. Blizu sta mu tudi Virnikov Grintovec in Pristovški Storžič. Na severni strani pa se odpira pogled na Celovško kotlino. Kot je za Avstrijo v navadi, je na vrhu križ, pod vrhom pa so ostanki nekdanje meteorološke postaje, ki je bila med vojno požgana.
V videu poglejte, kako je videti krožna pot na Ojstrc/Hochobir:
Vzpon od Kapelške koče ali s sedla Šajda
Oblačno poletno jutro na sedlu Šajda
Najbolj priljubljen vzpon na Ojstrc je izpod Kapelške koče, Eisenkappler Hütte po nemško (1.553 metrov), ki po nezahtevni markirani poti vzame le uro in pol. A to pomeni, da se pripeljemo že skoraj pod vrh, in sicer po gorski cesti z osmimi evri cestnine. Iz Ljubljane je do sem ura in 45 minut vožnje (čez Jezersko). Zapeljati se je treba do Železne Kaple in nato v smeri zahoda proti sedlu Šajdu, a le nekaj kilometrov, saj pri gostilni Kovač zavijemo desno navzgor na Obir.
Pot navzgor je lepo markirana.
Naš predlog je, da za izhodišče raje izberete sedlo Šajda (Schaidasattel, 1.069 metrov) pod zahodnim grebenom Ojstrca. Ker je nekaj manj vožnje iz osrednje Slovenije (le uro in 20 minut iz Ljubljane), ker se naredi prava tura s tisoč višinskimi metri vzpona in ker je tu pot precej prijetnejša in samotnejša, prav tako ni tehnično zahtevna. Množico pohodnikov boste srečali šele na vrhu. Najhitrejša je pot prek Ljubelja do Borovelj, od tam pa čez vas Sele Cerkev (Zell Phare). Na sedlu je urejeno in brezplačno parkirišče, tudi z informativnimi tablami.
Upamo, da najdete tudi kaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels, naročite pa se še na njegov kanal na YouTubu.
Po samotni, a nezahtevni poti na razgledni dvatisočak
Pot s Šajde je precej samotna. Pod vrhom srečamo krave.
S parkirišča krenemo po lepo markirani pešpoti številka 623. Prvo polovico vzpona naredimo po zahodnem pobočju, ki se od spodaj zdi precej strmo. Nekaj minut hodimo po makadamski gozdni cesti, nakar nas table usmerijo v gozd in pot se začne cik cak na pobočje kot kakšna mulatjera vzpenjati proti vrhu grebena. Nekajkrat prečkamo gozdno cesto. Višje ko smo, lepši pogledi se nam odpirajo nazaj v smeri Košute. Običajno jo opazujemo z južne strani, tokrat pa s precej strmejših severnih ostenj. Najbližje sta Tolsta Košuta in Košutnikov turn. Na tega se lahko po plezalni poti odpravimo tudi s Šajde. Ko dosežemo krajše lesene stopnice, smo na polovici vzpona (po tablah ura in pol), najstrmejši del poti pa je že za nami.
Ko dve uri hodiš v oblaku in se ti le nekaj metrov pod vrhom pokaže sonce!
Pogled proti zahodu na greben Ojstrca
Zdaj sledi bolj zložen prečni vzpon tik pod grebenom, najprej pod Kravjih vrhom (Kuhberg), na katerega se je moč tudi vzpeti, a gre za nemarkirano pot in je razpotje precej težko opaziti. Počasi se dvignemo nad gozdno mejo na pašnike, ki se razprostirajo na južnih pobočjih. Na tej poti poleti res srečamo več krav kot pohodnikov. Če imamo srečo z vremenom, bodo že tu neverjetni razgledi v smeri Slovenije. Sam je nisem imel, nizka oblačnost se je zadrževala do nadmorske višine 2.100 metrov. Tik pod vrhom je sploh prvo razpotje, ko krenemo levo navzgor. Sledi še nekaj minut spet strmejšega vzpona po bolj skalnatem terenu. In tik pod vrhom se je tudi meni pokazala širna okolica. Dvignil sem se nad morje oblakov. Takšnega pogleda na Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe še niste videli!
Panorama proti jugu na pašnike tik pod vrhom Ojstrca in vrhove Kamniško-Savinjskih Alp, ki se dvigajo iznad nizke oblačnosti.
Izhodišče: sedlo Šajda/Schaidasattel (1.069 metrov)
Višinska razlika po poti: 1.050 metrov
Čas za vzpon: dve uri in pol
Zahtevnost: nezahtevna markirana pot
Tik pod vrhom
Najkrajši sestop do Šajde je po poti pristopa. A turo lahko podaljšamo in jo naredimo za krožno. In tako obiščemo še Kapelško kočo, ki je na bolj vzhodnem robu Ojstrca. Z vrha tako sestopimo do bližnjega razpotja, tam pa namesto desno krenemo levo mimo ostankov stare meteorološke postaje in prek pašnikov po pešpoti 608. Po pol ure zložna pot zavije v gozd in se začne hitreje spuščati. Nekaj previdnosti je potrebne po dežju, saj so korenine in skale lahko precej spolzke. V dobri uri smo pri koči, kjer ne manjka pestre izbire pijače in jedače, v tem času imajo tudi lisičke.
Na nadmorski višini 1.555 metrov je Kapelška koča/Eisenkappler Hütte
V zamejsko Slovenijo na planinsko turo in osvežitev v jezero
Na sestopu pod južnimi pobočji pogled proti jugu, proti Pristovškemu Storžiču, za njim pa so najvišji vrhovi Kamniško-Savinjskih Alp.
Za kočo sestop nadaljujemo po pešpoti 603 proti Šajdi, ki je sprva še enaka pešpoti 608, proti dolini Kovač. Ko dosežemo asfaltno cesto, pa nad planino Obiralm zavijemo desno po tej cesti in ji sledimo do prvega zavoja. Tam nadaljujemo naravnost v gozd in sestop nadaljujemo prečno na južna pobočja, kjer morda najdemo še kakšno lisičko. Tu je pot nekoliko slabše markirana, nekaj časa poteka po vlakah, pa malo po gozdnih cestah in tudi po pešpoteh, pomembno je le, da ves čas nadaljujemo v smeri zahoda. Zelo zložno se spuščamo, nekajkrat se nam odpre pogled proti Sloveniji, tudi do Olševe.
Na drugi strani pod Ojstrcom je Podkanjski slap.
Pot ni tehnično zahtevna, vendar se precej vleče. Po 16 kilometrih dosežemo cesto iz Železne Kaple na sedlo Šajda in le še nekaj deset metrov nad loči do izhodišča, ko je vrhunski hribovski krog sklenjen. Še trije namigi za piko na i dnevu: zapeljite se okrog Ojstrca, zamejske vasice so tu res lepo urejene. Pri Wildensteinu si oglejte še Podkanjski slap Wildensteiner Wasserfall, ki je s 54 metri eden najvišjih prosto padajočih slapov daleč naokoli. Pri Borovljah pa na rondoju namesto proti Ljubelju nadaljujte še nekaj kilometrov do Šentjanža v Rožu (St. Johann im Rosental), kjer se pred vasjo lahko osvežite v kopalnem jezeru z lepo urejeno plažo (Badesee St. Johann im Rosental).
