Torek, 30. 8. 2016, 19.01
6 let, 7 mesecev
Blaž in Sašo Mrhar, oskrbniška bratska naveza iz Planinskega doma pri Gospodični na Gorjancih (5.)
Brata, ki skrbita za večno mlado Gospodično
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,13
Planinski dom pri Gospodični v osrčju Gorjancev je eden najmodernejših planinskih objektov v Sloveniji. Na 828 metrih nadmorske višine vas le nekaj korakov od znamenitega studenca Gospodična, ki ima, kot pravijo legende, moč pomlajevanja, pričakujeta 37-letni Blaž in pet let mlajši Sašo Mrhar. Prihajata iz družine, ki s premori že od konca 70. let skrbi za kulinariko in topel sprejem pri Gospodični.
Razčistimo najprej, kaj je s to Gospodično. Kdo je Gospodična v imenu planinskega doma? Gre za studenec - najdete ga le 20 metrov od planinskega doma -, ki naj bi imel pomlajevalne učinke. O tem se je že pred mnogo leti razpisal slovenski pisatelj ter velik ljubitelj Gorjancev in podgorskih goric Janez Trdina, ki je v bajki z naslovom Gospodična pisal o grajski gospe iz bližnjega Mehovskega gradu. Ta se je po osvežitvi v tem studencu počutila mlajšo.
Studenec, ki naj bi imel pomlajevalno moč. Seveda ga je treba preizkusiti v praksi.
Legenda kot magnet
"Ta legenda je še danes eden od magnetov, ki ljudi privabljajo k nam," nam je ob obisku Gospodične pripovedoval Blaž Mrhar, 37-letni gostinec iz Novega mesta. Skupaj s pet let mlajšim bratom Sašem skrbi za planinski dom, ki ste mu s svojimi glasovi pomagali do finala akcije Naj planinska koča.
Ker so že njuni starši skrbeli za dom, sta Sašo in Blaž v njem praktično odraščala.
Kako je nastajal Planinski dom pri Gospodični na Gorjancih?
Na mestu današnjega planinskega doma, ki je bil leta 2010 v celoti obnovljen in je ena najmodernejših postojank v slovenskih hribih, je po podatkih Planinske zveze Slovenije novomeška podružnica SPD že leta 1930 postavila zavetišče z 20 ležišči.
Žal so kočo, tako kot številne druge med drugo svetovno vojno, požgali.
Leta 1949 je Planinsko društvo Novo mesto na istem mestu postavilo novo planinsko kočo. Ker sčasoma ni več ustrezala potrebam obiskovalcev, so v letih 1973 in 1974 ob pomoči tekstilne tovarne Novoteks zgradili nov dom in ga odprli leta 1975. Poimenovali so ga po narodnem heroju Vinku Paderšiču - Batreji, organizatorju OF v krajih pod Gorjanci, doma pa se je oprijelo tudi ime Gospodična.
Leta 1984 je dom zakupila Tovarna zdravil Krka iz Novega mesta, ki je dom preuredila in posodobila, leta 1990 pa tudi na novo opremila.
Štiri leta pozneje jim je zakupna pogodba pretekla, z domom pa zdaj gospodari Planinsko društvo Krka Novo mesto. Najemnik je že omenjeni Blaž Mrhar.
Prvo planinsko zavetišče je na tem mestu stalo že pred 86 leti.
Drugi dom družine Mrhar
Za dom, ki leži v osrčju Gorjancev, na polovici poti iz Gabrja na Trdinov vrh (najbrž se ga spomnite po sporu s sosednjo Hrvaško), z nekaj manjšimi premori že od konca 70. let prejšnjega stoletja skrbi družina Mrhar.
V prvih 20 letih sta v njem glavni vlogi igrala mama in ata Mrhar, stari oče je delal kot upravnik koče, leta 2005 pa sta po smrti očeta oskrbniško vlogo prevzela sinova Blaž in Sašo. Brata sta na Gospodični praktično kuhana in pečena, kot rečemo, že od svojega petega oziroma desetega leta starosti, danes pa zagnano in domiselno nadaljujeta družinsko tradicijo.
V dveh sobah je na voljo sto sedežev, toliko jih je tudi na terasi.
Mladostniška energija se čuti na vsakem koraku, tudi ideje dobesedno vrejo, a iz najrazličnejših razlogov vseh ne moreta uresničiti. Nekaj velikega se obeta, a za zdaj tega še ne želita deliti z javnostjo.
Tradicija, kulinarika in bajka
Kot je povedal Blaž, ki je med našim obiskom ravno končeval pripravo enolončnic, ki jih v hribih pač nikoli ne sme zmanjkati, pri Gospodični stavijo na več adutov. Na tradicijo, na bogato kulinarično ponudbo in na bajko, ki pritegne tudi bolj romantične duše.
Blaž je glavni kuhar na Gospodični.
Med drugim ponujajo tudi skoraj 40 vrst žganja, ki jih v domu z dodatki, kot so "tavžentroža", cimet, hruška in podobno, pripravljajo sami. Ravno s tem je povezana zanimiva zgodba, ki vzbuja upanje, da mali človek lahko spreminja sistem, tudi če ni pri njegovem koritu.
Obisk, ki je sprožil težnjo po spremembi zakonodaje
Kaj se je pravzaprav zgodilo? Blaža Mrharja je leta 2014 obiskala mobilna carina in zahtevala plačilo trošarine za žganje, kot so ga dolžni plačati proizvajalci alkohola.
"Ker seveda nismo proizvajalci alkohola - žganje kupimo od uradno prijavljenega proizvajalca, ki plačuje trošarino, potem pa vanj samo namočimo rastline, enako kot to počnejo oskrbniki v drugih planinskih kočah -, se nam ni zdelo pravično, da se nas obravnava kot proizvajalce alkohola. Taka obravnava bi potem morala veljati za vsak lokal, ki streže in pripravlja brizgance, koktajle in podobno.
S svojim protestom je Blaž Mrhar vplival na spremembo zakona o trošarinah. Ni se mu zdelo prav, da se ga zgolj zato, ker v kupljeno žganje namaka rastline, obravnava kot proizvajalca alkohola.
S pomočjo medijev in številnih protestnih pisem ter posredovanja novomeške poslanke Urške Ban smo dosegli, da so v DZ spremenili zakon o trošarinah. Od junija lahko vsi oskrbniki planinskih koč (ter gostinci in turistične kmetije) namakajo do 120 litrov žganja na leto. Dva tisoč evrov globe sem sicer plačal, a dosegli smo, kar smo si zadali, in dobili zadoščenje," je ponosno pripovedoval Blaž Mrhar.
Med najbolj urejenimi v slovenskih hribih
Ponosen je tudi na to, da dom pri Gospodični slovi kot eden najbolj urejenih v slovenskih hribih. Leta 2010 je dobil povsem novo podobo. "K temu je nekaj pripomogla tovarna zdravil Krka, nekaj PD Krka Novo mesto, ki je lastnik in upravitelj doma, nekaj denarja se je nateklo z najemninami, nekaj pa z nepovratnimi sredstvi Evropske unije," je pojasnil Mrhar. "Obnove smo se lotili na veliko. Povsem smo prenovili teraso in kuhinjo, jedilnici dodali novih 70 mest, preuredili smo skupna ležišča in postavili zaščitno ograjo."
Dve klimatizirani sobi s skupnimi ležišči sta povsem obnovljeni.
Še vedno jih čaka ureditev srednjega nadstropja, kjer bi brata Mrhar rada uredila apartmaje, dodatne sobe s kopalnicami in planinsko učilnico, želijo si zavarovati cesto, ki vodi do njih, na določenih mestih morda namestiti tudi protiprašno zaščito.
Bogata kulinarična ponudba
Planinski dom pri Gospodični, ki zaradi nizke lege sicer nima vloge prave planinske koče, je bolj restavracija, in to najvišje ležeča v novomeški občini, zato le redki obiskovalci malicajo tisto, kar prinesejo v nahrbtniku.
Na Gospodično privablja tudi kulinarična ponudba. Vedno imajo na voljo več vrst enolončnic, ponosni so tudi na divjačinski golaž, ki ga postrežejo v kruhovi skodelici.
"Večina gostov pri nas tudi nekaj malega poje," pravi Blaž. "Znano je namreč, da se pri nas zelo dobro je. Vedno imamo na voljo šest različnih vrst enolončnic, veliko je divjačine, zavitkov, hladnih predjedi in podobnega."
Danes se tudi v hribih zapravlja bistveno manj kot nekoč.
"Edina razlika med preteklimi časi in današnjo stvarnostjo je v tem, da ljudje danes manj zapravljajo. Če so si včasih privoščili aperitiv, glavno jed, sladico in kozarec vina, se danes omejijo zgolj na glavno jed in sladico, zraven pa zaprosijo še za tri vilice, s katerimi si razdelijo eno jed."
Obisk narašča
Med obiskovalci doma pri Gospodični najdemo pestro paleto pohodnikov. Obiskujejo jih šolske in vrtčevske skupine, planinska društva iz vse Slovenije, upokojenci in športna društva. V poletni sezoni se poveča obisk tujcev, pri čemer razumljivo prevladujejo Hrvati. V domu pogosto gostijo tudi razne obletnice, rojstne dneve in podobna slavja.
Časi, ko so ljudje popivali, so že zdavnaj mimo, ugotavlja Blaž. "Zdaj so vsi bolj ozaveščeni. Več je poudarka na zdravem načinu življenja, pohodništvo pa je tako ali tako najcenejša oblika rekreacije."
57-letni Franci Plantan ima po uradni statistiki največ vzponov na isti hrib v virtualnem sistemu CheckPeak. Letos se je do Gospodične povzpel že skoraj tisočkrat, računa pa na 1.500 vzponov.
Tudi 57-letni Franci Plantan iz Gabrja na Gorjancih se pogosto ustavi pri Gospodični. No, ne samo pogosto, ampak rekordno pogosto. Tudi uradno je namreč Slovenec, ki se je - zabeleženo prek virtualne planinske knjižice PeakCheck - največkrat povzpel na enega od slovenskih hribov. Do Gospodično se je odpravil že skoraj tisočkrat, v načrtu pa ima 1.500 vzponov. To je tudi njegov recept za boljše počutje.
Člani Kluba gorjanskih škratov in gospodičen že 20 let beležijo število vzponov do doma pri Gospodični. Trenutno je v vodstvu Anton Progar, predsednik PD Krka Novo mesto, ki se je do Gospodične povzel že več kot tri tisočkrat
Še več vzponov so zbrali nekateri člani Kluba gorjanskih škratov in gospodičen, ki deluje že vse od leta 1996 in v okviru katerega poteka štetje pohodov do doma pri Gospodični. Trenutno vodi Anton Progar, predsednik PD Krka Novo mesto, ki se je v 20 letih do Gospodične povzel že več kot 3.600-krat.
Ne prezrite zgodb oskrbnikov:
- Aleš Štefe, oskrbnik Valvasorjevega doma pod Stolom
- Franc Krašovec, oskrbnik Tončkovega doma na Lisci
- Rok in Zdenka Podpečan, oskrbnika Roblekovega doma na Begunjščici
- Anica in Lojze Lotrič, oskrbnika Krekove koče na Ratitovcu
