SiolNET. Sportal Naj planinska koča
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Naj planinska koča

Aljažev dom v Vratih (1015 m)

2

termometer

Aljažev dom v Vratih
Foto: Alenka Teran Košir

Predstavljamo Aljažev dom v Vratih, ki je eden od kandidatov za naj planinsko kočo na Siol.net.

Aljažev dom v Vratih stoji ob robu gozdne jase v zgornjem delu doline Vrat. Imenuje se po Jakobu Aljažu (1845-1927), t.i. Triglavskem župniku z Dovjega, skladatelju in planinskem piscu, ki ima velike zasluge za razvoj slovenskega planinstva in v odporu proti potujčevanju triglavskih gora.

Jakob Aljaž je postavil prvo leseno kočo, ki so jo odprli 9. julija 1896, potem pa je na planoti pred sedanjim domom zgradil prvi Aljažev dom, ki so ga odprli 7. avgusta 1904. Dom je marca 1909 porušil plaz z Dolkove špice.

Aljažev dom v Vratih

Aljaž je takoj organiziral gradnjo novega doma na sedanjem, varnejšem mestu; odprli so ga 17. julija 1910; zunanjost doma se do danes ni spremenila.

Dom je upravljal osrednji odbor SPD, po 2. svetovni vojni ga je prevzelo PD Ljubljana-matica, ki ga je maja 1950 predalo PD Dovje-Mojstrana. Novi lastnik je leta 1952 zgradil gospodarsko poslopje s pomožnimi prostori in skupnimi ležišči ter kupil bližnjo Šlajmerjevo vilo in jo uredil kot depandanso.

Leta 1958 je Aljažev dom dobil telefon. Leta 1975 so v nekdanji vojaški stražnici ob poti proti spomeniku uredili zimsko sobo. Notranjost Aljaževega doma so v letih 1976-1978 temeljito obnovili in preuredili ter dogradili kletni prizidek; prenovljeni dom so odprli 25. junija 1978.

Razgled

Od Aljaževega doma je prelep razgled na gore in vrhove, ki obkrožajo dolino Vrat, najlepši je pogled na Triglavsko severno steno. Vzhodno se dvigajo stene Cmira, na južni strani stene Begunjskega vrha, desno pa vidimo nad Triglavsko steno vrh Triglava.

Od spomenika vidimo vso zgornjo dolino Vrat do Triglavske stene in prelaza Luknja med masivom Triglava in Pihavcem. Zahodno so strma pobočja Stenarja, Dolkove špice, Škrlatice in Rokavov; proti severu so na zahodni strani doline stene Dovškega križa, Škrnatarice in Kukove špice, na vzhodni strani pa gozdnata pobočja Črne gore.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin