Naj planinska koča
Petek, 3. 4. 2026, 18.20
1 teden, 1 dan
Nasvet za izlet v hribe (126.)
Na nebeško točko na robu planote Golte – Janezov bivak pod Javorco #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,62
Za robom od Janezovega bivaka je lep pogled na smučišča na Golteh – in še lepši v samo dolino! Nebeški.
Ste že slišali za Janezov bivak pod Javorco? Kaj pa za jamo Vranja Peč? To sta dva kratka izleta za planinske gurmane, pravi 70-letni Franci Horvat, ki že desetletja raziskuje skrite kotičke Slovenije. Poti do 26 izbranih je opisal in predstavil tudi s svojimi izvrstnimi fotografijami v novem planinskem vodniku Planinske založbe Čarobni zakladi Slovenije. Na omenjeni dve je ob izidu knjige popeljal tudi nas.
Planinski vodnik z izvrstnimi fotografijami razkriva 26 zakladov, tudi številne skrite kotičke Slovenije
Franci Horvat pri Janezovem bivaku pod Javorco
Planinci se vedno razveselimo novih pohodniških idej in najboljše zagotovo dobimo v strokovnih planinskih vodnikih. Nedavno nas je tako razveselila izdaja vodnika Čarobni zakladi Slovenije, marsikdo ga je naročil že v prednaročilu. Izšel je pri Planinski založbi, napisal pa ga je Franci Horvat, publicist, gornik, alpinist, popotnik in fotograf. Da, ta vodnik vsebuje tudi vrhunske fotografije. Izbral je 26 izletov, kjer se je počutil nebeško, pravi. "Nebeško je tam, kjer se počutim svobodnega in mi je res lepo. Na teh poteh si očistim glavo. Taka očiščena glava pa ostane za nekaj časa. Potem pa je treba zadevo spet ponoviti in iti na kakšno novo pot." Ne gre le za hribovske ture, temveč tudi za sprehode ob vodah in skozi jamo. Knjiga je nastajala zadnja tri leta, osebni opisi doživetij, ki so dodani predstavitvam poti, pa skozi desetletja njegovega raziskovanja Slovenije. Horvat je prav ob izidu knjige dopolnil 70 let. Ko je imel štiri leta, ga je mama peljala na Klemenča jamo nad Logarsko dolino, njegov naslednji vzpon pa je bil že na Ojstrico.
Novi vodnik PZS – Čarobni zakladi Slovenije
Čeprav v vodniku najdemo nekaj dobro znanih planinskih točk, kot so Viševnik, Velo polje, Slemenova špica, pa gre pri večini opisanih tur za manj znane poti, tudi skrite kotičke, največ v Julijskih in Kamniško-Savinskih Alpah. Te so Celjanu najbolj domače. Jezero Vodotočnik in Križevnik sta zagotovo vredna obiska na Dleskoški planoti, razkriva tudi pot do skritega stana pod Utami. Ste že slišali za Črno jezero pod Krnesom? Zato je na novinarski predstavitvi vodnika večkrat dejal, da gre za izlete za planinske gurmane. Na dva od teh pa nas je osebno popeljal – do Janezovega bivaka pod Javorco in skozi jamo Vranja Peč.
V videoposnetku poglejte, kako je videti pot na Javorco:
Po še zadnjem letošnjem snegu smo se od Mozirske koče podali do razgledne Javorce.
To ni tista Javorca v dolini Tolminke, temveč na robu planote Golte. "Je pod tem previsom," nam je dejal, ko smo se v manj kot pol ure od Mozirske koče na Golteh povzpeli do razgledne Javorce. "Tam je tudi klopca, pa celo sod, kjer se lahko kdo odžeja. V zameno za nekaj denarja." Ne gre za klasični bivak oziroma zavetišče, Horvat pravi: "Gre za mesto, kjer se lahko umiriš. Tu ne moreš prespati, se pa lahko umiriš." Kako se ne bi, ko imaš pred sabo takšne razglede: na rob planote Golte, Menino planino, Dobrovlje, Čemšeniško planino in Spodnjo Savinjsko dolino. "Janezov bivak se imenuje po Janezu, ki je dolga leta hodil na ta konec in mu je prišlo na misel, da bi si tu ustvaril takšen bivak. On je naredil klopce in prinesel sod." Horvat pogosto zahaja do Janezovega bivaka, v vseh letnih časih. Da lovi utrinke s fotoaparatom in se, kot pravi, umiri. "Nekaj časa je bil moj drugi dom Okrešelj, zdaj je pa Janezov bivak."
Z Javorce nam pogled v desno seže na rob planote Golte, na tamkajšnja smučišča.
Upamo, da najdete tudi kaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu,
več videoposnetkov pa najdete na njegovem kanalu na YouTubu.
Na Javorco od Mozirske koče ali pa kar iz doline
Mozirska koča na Golteh je ves čas odprta.
V vodniku je opisana najkrajša pot do Janezovega bivaka. Zapeljemo se na Golte, kjer parkiramo pri Alpskem vrtu (1.386 metrov). Po makadamski cesti se s parkirišča v nekaj minutah spustimo do Mozirske koče na Golteh (1.356 metrov). Ta je stalno odprta, vse dni v tednu. Pred nekaj leti je bila na novo zgrajena (po požaru), v njej pa se dobro je. Nekaj korakov pred kočo nas smerokazi usmerijo levo v gozd, proti Boskovcu. Tu gre markirana pot prek celotnih Golt (tudi do Smrekovca, kjer smo se potikali lani pozimi). Pot do Javorce pa je kratka, dobrih 20 minut. Prve minute so najstrmejše, do klopce s prvim razgledom. Ko se še drugič stopimo na rob gozda, zapustimo markirano pot in krenemo na desno vse do roba planote. To je Javorca (1.465 metrov). Pod previsom je Janezov bivak. Levo od razgledišča je smerokaz za bivak, ki nas usmeri navzdol po strmi in nižje nekoliko izpostavljeni poti. V nekaj minutah dosežemo bivak. Na izhodišče se lahko vrnemo po isti poti ali pod previsom nadaljujemo naprej pod robom Javorce. Ko znova dosežemo gozd, zavijemo desno vanj in se po desetih minutah vrnemo na markirano pot (nekje na polovici prej narejenega vzpona na Javorco).
Janezov bivak je pod previsom Javorce.
Sestop z Javorce do Janezovega bivaka je nekoliko izpostavljen.
Na tem pohodu se naredi le 100 višinskih metrov. Kdor pa si želi prave gorske ture, naj na Javorco krene kar iz doline. Izhodišče je v Radegundi oziroma v zaselku Žekovec, kjer je spodnja postaja nihalke na Golte (508 metrov). Od tu nas po markirani poti do Mozirske koče čaka 850 višinskih metrov, ki jih naredimo v približno dveh urah. V vodniku Čarobni zakladi Slovenije so vsem turam dodane QR-kode, ki jih lahko slikamo s telefonom in se nam odpre zemljevid planinskih poti maPZS.
Izhodišče: Alpski vrt (1.386 metrov)
Višinska razlika: 110 metrov
Čas za vzpon: pol ure
Zahtevnost: lahka markirana pot (sestop od Janezovega bivaka je nemarkiran in nekoliko izpostavljen)
Izhodišče: Radegunda, spodnja postaja nihalke (508 metrov)
Višinska razlika: 960 metrov
Čas za vzpon: dve uri in pol
Zahtevnost: lahka markirana pot (sestop od Janezovega bivaka je nemarkiran in nekoliko izpostavljen)
Zemljevid poti do Mozirske koče na Golteh in Javorce najdete na maPZS.
Izlet lahko podaljšamo s sprehodom skozi Vranjo peč.
Izlet lahko podaljšamo z ogledom Vranje peči. Kraške pojave v Savinski dolini slabo poznamo – to 60-metrsko jamo le redki. Tudi ta zaklad je opisan v Horvatovi knjigi. Parkiramo lahko pri spomeniku NOB v Andražu nad Polzelo in se po Andraški planinski poti v desetih minutah sprehodimo do bližnjih hiš. Ob manjšem potočku krenemo do vhoda v jamo. To lahko z nekaj previdnosti prehodimo v celoti in izstopimo na drugi strani. Po dežju je vodostaj potoka v jami lahko kar visok. Po nemarkirani, a lepo vidni stezi se lahko vzpnemo tudi na vzpetino nad jamo. Ta je visoka le nekaj deset metrov.
"Okrevanje je bilo dolgotrajno, hribi so me vrnili v življenje"
Franci Horvat
Včasih se kdo jezi, če pišemo o manj znanih poteh in takih skritih kotičkih. "Malo sem bil v dilemi, ali jih predstaviti, a sem si rekel, da ne bo slabo, če te svoje zaklade približam tudi planinskim gurmanom. Zakladi, ki jih nekateri skrivajo, lahko izginejo, ko ti umrejo. Če pa to opišeš, to ostane tudi zanamcem." Dodaten razlog, da je takšne poti pametno opisati, pa je varnostni vidik. "Ljudje hodijo povsod. Če nimajo opisa, se lahko zgodijo tudi nesreče. Tudi s tega vidika je pomemben dober opis," pa je na novinarskem izletu do Janezovega bivaka dodal urednik knjige in Planinske založbe Vladimir Habjan.
Horvata leta spremlja bolezen. Imel je raka na žolčevodu in zelo zapleteno operacijo. "Okrevanje je bilo dolgotrajno, ampak hribi so me vrnili v življenje. Gore me mogoče lahko na nek način ... ne pozdravijo, ampak mi vsaj olajšajo stvar. Ko pridem s planinskega potepa, se počutim močnejšega in mi je za nekaj časa bolje."
