Petek, 20. 3. 2026, 19.10
1 mesec, 1 teden
Nasvet za izlet v hribe (124.)
Najlepši pomladni pohod: ob spomladanski resi na Srebotnik #video
Veliko rastišče spomladanske rese pod Srebotnikom.
Na celjskih planinskih poteh in vrhovih je marca vse v barvah spomladanske rese. Nekaj lokacij smo vam razkrili že lani in pokazali utrinke z Velikega Slomnika, letos vas povabimo na še bolj poseben pohod nad Celjem – po Celjski planinski poti. To je brez dvoma ena najlepših pomladnih tur pri nas, saj ob poti najdemo dve večji rastišči rese, ne manjka pa niti cvetočih kronc, teloha in trobentic. Vsak petek vas na Siolu spodbujamo k aktivnemu preživljanju prostega časa v slovenskih hribih. Spomladi ni več izgovorov!
Oznaka za Celjsko planinsko pot.
Celjsko planinsko pot je pred leti uredilo PD Grmada. Speljana je prek najbolj priljubljenih vrhov nad Celjem. Skupaj je dolga 20 kilometrov, nabere pa se za dobrih tisoč višinskih metrov. Označena je s kratico CPP in poteka po markiranih planinskih poteh. Na več načinov jo je možno skrajšati. Tudi izhodišč je več, tisto pred vasjo Zagrad je najbolj priljubljeno, saj je tudi izhodišče za direkten vzpon na Grmado nad Celjem. Sam sem izbral vas Zvodno, kjer je lepo urejeno in brezplačno parkirišče za vzpon na Srebotnik in za obisk Hudičevega grabna.
V videoposnetku poglejte, kako je videti pomladna tura po Celjski planinski poti:
Oznake za CPP nas usmeri na strmo vzhodno pobočje Srebotnika.
Na Srebotnik se sicer lahko vzpnemo tudi skozi Hudičev graben, a to je zahtevnejša planinska pot s klini in skobami. Levo od Hudičevega grabna pa krenemo po lahki planinski poti. Čeprav nadmorska višina na tej krožni turi ni nič posebnega – izhodišče je na 310 metrih – je nekaj odsekov pošteno strmih. Že takoj na začetku, po gozdni vlaki. Ko se priključimo Barbarini poti, strmina popusti. A ne za dolgo – če sledimo oznakam CPP. Ta na Srebotnik (700 metrov) vodi po strmem vzhodnem grebenu. Na ta najlepši razglednik na tej turi se vzpnemo v približno uri, pri tem pa naredimo 400 višinskih metrov.
Srebotnik je izvrsten razglednik na Celje, Savinjsko, do Rahude in Pece, tudi do Kamniško-Savinjskih Alp. Če je le dobra vidljivost.
Resa je na južnih pobočjih Srebotnika.
S Srebotnika sestopimo po prav tako strmem zahodnem grebenu. Po nekaj minutah – na slabše označenem razpotju – zavijemo v levo. Ob poti kmalu najdemo večje rastišče spomladanske rese. Gre za do 30 centimetrov visok vednozelen grmiček, ki na nižjih nadmorskih višinah cveti zgodaj spomladi. Ustrezajo mu dolomitna tla, svetle, tople lege. Je ena prvih rastlin v letu, ki omogoča bogato pašo čebelam.
Na razpotju poti nekaj pod rastiščem rese, sledimo oznaki CPP v desno na makadamsko gozdno cesto. Tej sledimo vse do potočka, ki teče v Hudičev graben. Tu cvetijo številne kronce. Ko prečkamo potok, je za nekaj časa konec veselja. Po manj obljudeni poti spet zagrizemo v strm klanec. K sreči tudi ta ni dolg. Pot se položi, ko gremo mimo manjšega čebelarstva. Nekaj višje za kratek čas stopimo na gozdno cesto, ki pelje na smučišče Celjska koča. Nad eno višjeležečih domačij tu okoli se nam odpre pogled navzdol, tudi proti Srebotniku. Sledi pa še en strm klanec, na s kroncami porasel Tovsti vrh oziroma Tolsti vrh (uporabljata se oba zapisa), 834 metrov. Tu je tudi manjše brezno. Tudi za ta drugi del poti potrebujemo približno eno uro.
Tovsti vrh nad Celjsko kočo je najvišja točka Celjske planinske poti. Pod njih je na tisoče kronc.
Upamo, da najdete tudi kaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu,
več videoposnetkov pa najdete na njegovem kanalu na YouTubu.
Zvonec na Grmadi nad Celjem.
Z najvišje točke Celjske planinske poti se spustimo na preval med Tovstim vrhom in Grmado. Tu je nekaj razpotij, sledimo smerokazom za Pečovniško kočo, ki so jo postavili pred 20 leti. Je na 620 metrih. Odprta je ob koncih tedna. Za njo se nadaljuje še naprej lepo markirana pot na Grmado, na hišno goro Celjanov. Pred vrhom, ki je na 718 metrih, na njem pa sta križ in zvonec, je nekoliko bolj skalnat teren in tam je potrebne nekaj previdnosti. Od Tolstega vrha do Grmade je 40 minut hoje. Skupaj do sem naredimo že več kot sedem kilometrov in 700 višinskih metrov.
Ob Celjski planinski poti je tudi planinska koča PD Grmada – Pečovniška koča pod samo Grmado.
Ob poti v tem času ne manjka niti kronc.
Z Grmade se vrnemo do Pečovniške koče, ki je v lasti PD Grmada, od te pa krenemo desno proti Vipoti. Nekaj minut naprej, kjer se nam odpre lep pogled nazaj na Grmado, je Celjska koča. Gre za hotel, lokal in manjše smučišče in ne za planinsko kočo. Pot tu nadaljujemo desno od smučišča, po gozdni in gobarski učni poti. Krajši vzpon na greben Tovstega vrha je prav zanimiv, saj se poučimo o užitnih in strupenih gobah, ki rastejo v naših gozdovih. Prav poseben gozd bomo spoznali v nadaljevanju ture - Pečovnik. A najprej na tem grebenu, po katerem se zložno spuščamo, najdemo še eno rastišče spomladanske rese. Je en kucelj pred samim vrhom Vipote. Čaka nas še zadnji vzpon, torej na sam vrh Vipote (532 m). Od stare domačije ob poti se strmina za kakšnih deset, 15 minut pošteno postavi pokonci. Z Vipote je lep pogled proti zahodu do Šmohorja.
Še eno obsežno rastišče spomladanske rese je na poti s Tovstega vrha proti Vipoti.
Izhodišče: Zvodno (310 metrov)
Višinska razlika: 940 metrov
Čas za vzpon: tri ure
Dolžina poti: 17 kilometrov na krožni turi
Zahtevnost: lahka markirana pot
Zemljevid poti nad Celjem najdete na maPZS.
Spomladanska resa v tem času na Celjsko privablja množice pohodnikov.
Na sestopu z Vipote sledimo oznaki za Celje. Sprva je ta precej strm, pot pa ozka. A hitro dosežemo Pot velikank, široko, lepo urejeno pot po Pečovniku, po celjskem mestnem gozdu s številnimi informativnimi tablami. Gremo tudi mimo 67 metrov visoke in 140 let stare Pečovniške duglazije, najvišjega drevesa pri nas. Pravi hribovski del potepa je tu končan. Sicer še naprej markirana CPP nas zdaj vodi do Celja po asfaltni cesti. Pri parkirišču za celjsko Grmado lahko CPP skrajšamo za tri kilometre in se namesto prek celjskega gradu na izhodišče vrnemo kar po cesti skozi vas Zagrad. V tem primeru na krožni turi naredimo 17 kilometrov in 930 višinskih metrov.
Naj planinska koča