Od besnih klicev in sovražnih pisem do tekaškega praznika v Ljubljani

Andrej Razdrih je človek, ki je najbolj zaslužen za to, da se je 27. oktobra leta 1996 v središču Ljubljane zbralo 673 tekačev in tekačic, ki so se podali na progo 1. Ljubljanskega maratona. Edini član nestrankarske liste Rad imam Ljubljano, ki je leta 1994 prišla v mestni svet, je v svoj program zapisal točko, ki je predvidela ustanovitev ljubljanskega maratona.

Štart 1. Ljubljanskega maratona Foto: arhiv Timinga Ljubljana "Leta 1996 mi je ob sprejemanju proračuna ob pomoči Francke Trobec uspelo prepričati tedanjega župana Dimitrija Rupla, da so nam zagotovili zagonska sredstva za ljubljanski maraton," se spominja Razdrih. Pričakoval je, da bo organizacijo prevzela Mestna občina Ljubljana, ki pa naj bi zanjo potrebovala dve leti oz. tri leta, časa pa je bilo le nekaj mesecev: "Ves obupan sem takrat vprašal gospo Francko, kdo lahko v dveh oz. treh mesecih organizira tak dogodek. Odgovorila mi je, da so tega zmožni le 'norci' pri Timingu. Gojka Zalokarja sem že bežno poznal in z njegovo ekipo nam je uspelo konec oktobra izpeljati premierno izvedbo. Večkrat se pošalimo, da sem jaz oče, on pa mama ljubljanskega maratona."

Tekmovalci so se na premierni izvedbi pomerili na maratonski (42,195 kilometra), polmaratonski (21,0975 kilometra) in rekreativni progi (takratnih sedem kilometrov). Mednarodne udeležbe na prvem maratonu še ni bilo, zmagi na najdaljši progi pa sta si pritekla najuspešnejša slovenska maratonca Roman Kejžar in Helena Javornik.

Vsak začetek je težak, vzor New York

Pred prvo izvedbo je na pomoč priskočil Gojko Zalokar. Organizacija takšnega dogodka ni mačji kašelj. Razdrih, danes predsednik organizacijskega odbora, je bil izkušen tekač z nekaj nastopi na svetovnih maratonih, kjer je nabiral navdih: "Z množičnostjo, organizacijo, gledalci in odnosom mesta do maratona me je najbolj fasciniral maraton v New Yorku. Ta je bil moj vzor. Gojko je imel izkušnje z organizacijo Teka trojk, skupaj sva spremljala razvoj maratonov po svetu in vse dobrodošle spremembe sproti vnašala v naš maraton. Ljubljanski maraton je vpeljal vse moderne prijeme in tehnologijo, ki spremlja tekaške dogodke, tudi čipe smo uvedli med prvimi."

Največje težave so se pojavile pri pridobivanju dovoljenj za zapore cest, a je bilo vsako leto lažje. Maraton se je hitro razvijal, udeležba je v naslednjih letih strmo naraščala in leta 2015 na omenjenih progah dosegla rekordno število 16.591, ki bo morda letos še izboljšano.

Besni klici in sovražna pisma

Prvo leto vsi Ljubljančani niso dobro sprejeli tekaškega praznika. Njihove ustaljene navade so bile z zaporami cest motene, posledica pa so bili hudi odzivi nekaterih posameznikov. Besni klici in sovražna pisma na naslovu organizatorja niso bili redkost. A so se zadeve sčasoma umirile, svoje so naredili tudi mediji, ljudje pa so do danes ljubljanski maraton vzljubili.

Leta 2000 je organizator vključil še osnovnošolski in srednješolski tek ter tekmovanje za najmlajše, kar je pozneje prireditev razširilo na dva dneva. Tako je bilo predlani vseh aktivnih udeležencev že več kot 24 tisoč.

Letos bo po Ljubljani teklo že blizu 25 tisoč tekačev. Foto: Vid Ponikvar

Tudi izvedba leta 2014 je bila zgodovinska. Skoraj tako kot prva, saj je maraton prvič potekal v enem samem krogu. "Ob prvi izvedbi nismo verjeli, da bomo kdaj doživeli en krog, zelo pa smo si ga želeli. Ljubljana je majhno mesto, tako da je zdaj praktično zaprto," je še dejal prvi mož organizacijskega odbora.