Marsikdo bi se ustrašil in obupal, a on še vedno vztraja

Jure je s športom povezan že vse življenje. Glede na njegovo postavo bi človek dejal, da je treniral hokej, vendar se je enajst let ukvarjal z umetnostnim drsanjem. "Oče je želel, da bi treniral hokej, mama, ki je sama trenirala drsanje, pa je vztrajala pri drsanju. Na koncu je zmagala mama (smeh)." Veljal je za perspektivnega tekmovalca, vendar se zaradi pogojev pri nas nikakor ni moral primerjati v evropskem ali svetovnem merilu. Nato je še dve leti treniral košarko, potem pa … "Prišla je mladost, naprej pa ne bi razlagal (smeh)."

Tekel bo na 21-kilometrski razdalji, za vedno pa mu bo v spominu ostal dan, ko se je pred leti prvič  pripravljal na to razdaljo. Foto: Boštjan Boh Dan, ki mu bo za vedno ostal v spominu

Kmalu po vihravi mladosti se je začel ukvarjati z rekreativnim kolesarjenjem. Ta je še vedno njegova prva ljubezen, a v zadnjih letih se vedno več spogleduje tudi s tekom. Skozi leta "mladostniškega lenarjenja" se je nabralo nekaj odvečnih kilogramov, ki jih pa je izgubil prav s tekom.

Jure bo letos eden izmed mnogih, ki se bodo udeležili letošnjega ljubljanskega maratona. Tekel bo na 21-kilometrski razdalji, za vedno pa mu bo v spominu ostal dan, ko se je pred leti prvič  pripravljal na to razdaljo. Jure ima namreč za seboj slabo izkušnjo, potem ko je po enem izmed treningov doživel anafilaktični šok – življenjsko ogrožajoča alergijska reakcija. Kljub temu se je tistega leta odpravil na svojo prvo "polovičko" in jo uspešno pretekel.

Kmalu po teku se je zgrudil

Za vratom je začutil srbečico in v trenutku so se mu po celem telesu izpustili izpuščaji. Zateklo mu je tudi grlo, zaradi katerega je težko dihal. Danes pravi, da je imel srečo, da je bil sosed doma, saj drugače bi se lahko vse skupaj bolj žalostno končalo.

"Sosed je bil v 30 sekundah pri meni, kmalu za tem sem se zgrudil.  Reševalci so mi dali adrenalin in še nekatere druge stvari in me takoj odpeljali na urgenco. Ko sem prišel tja, nisem imel kaj za pokazat. Vse je v trenutku izginilo. Tri dni sem bil na opazovanju, vendar niso odkrili ničesar. Samo da sem alergičen na osji in čebelji pik …" nam je razlagal Jure, danes le ugiba, zakaj je prišlo do tega.

"Nikoli ne grem na tek v odročnejše kraje." Foto: Boštjan Boh

Je bila kriva čebela?

"Tisto leto me je pičila čebela in obstaja tudi možnost, da se je to v meni akumuliralo. Verjetno mi je tisti dan padla odpornost in zaradi tega se je vse skupaj sprožilo. Zdravnica mi je dejala, da se mi je to zgodilo najverjetneje dobil prvič, zadnjič in nikoli več, a do danes mi še niso pojasnili, zakaj se mi je to zgodilo. Tisoč vprašanj in nobenega odgovora."

Predvsem je bilo po tej izkušnji za našega sogovornika psihološko naporno, pravzaprav še danes kdaj pred tekom pomisli na to. "Zdravnica me je do neke mere pomirila. Odrasel človek ima namreč po napadu pol ure časa. Od takrat naprej imam vseskozi s seboj telefon in tudi ženi vedno povem, kam grem na tek. Prav tako nikoli ne grem na tek v kakšne odročnejše kraje."

Vztraja zaradi ljubezni do športa "V prvi vrsti grem zato, ker mi je fino." Foto: Boštjan Boh

Marsikdo bi ob takšni izkušnji tek opustil, Jure pa še vseeno vztraja pri tem. Razlog? "To je nasploh ljubezen do športa. Sem tip človeka, da moram nekaj migati. Če en teden ne delam nič in še kaj nezdravega pojem, takoj čutim na sebi. Starejši kot sem, vedno več mi to pomeni."

Zato se bo letos še enkrat odpravil na ljubljanski maraton. Bil je že na kolesarskih maratonih, a se mu zdi, da je tam manj sproščeno kot na tekaških prireditvah, kjer res uživa. "Občutek je res nor in če mi bo le zdravje služilo, bom s tem nadaljeval tudi v prihodnosti."

In kakšni so njegovi cilji? "V prvi vrsti grem zato, ker mi je fino. Je pa res, da si želim na 21-kilometrski razdalji postaviti boljši čas od svojega predhodnega. Letos sem imel kar nekaj težav z nogo, tako da ne bo nič hudega, če ne bom izboljšal časa."