Vsi bi radi postali Goran Dragić

V skladu s svetovnim trendom je tudi pri košarki starostna meja, kdaj se otroci začnejo ukvarjati s tem športom, bistveno padla. Tako lahko že svojemu štiriletniku(ci) odprete košarkarsko knjigo. Na Košarkarski zvezi Slovenije so v sodelovanju s klubi, vrtci in šolami vpeljali t. i. igrivo košarko, ki je namenjena otrokom med četrtim in devetim letom.

Že navsezgodaj se lahko naši najmlajši spoznajo s košarko, ki ti lahko, kot bo mogoče pozneje razbrati iz besede Marka Milića, da veliko. Malo manj kot 20 tisoč otrok je bilo letos vključenih v igrivo košarko, poudarja Alenka Škreblin, ki je na čelu tega projekta: "Delamo na osnovnih šolah in v vrtcih. Sodelujemo s klubu in jim tako pomagamo pri promociji košarke na lokalni ravni. Na predstavitvah prikažemo, zakaj je košarka zanimiva in lepa, vse vaje pa so prilagojene letom. Žoge so manjše, prav tako koši, veliko pa je poudarka na motoriki in različnih vadbah. Vse skupaj je jasno začinjeno z Lipkom, ki je naša maskota. Letos smo naredili že 144 enodnevnih akcij in obiskali prek 60 različnih krajev ter več kot 110 osnovnih šol ter vrtcev."

Če se ozremo na leto 2013, ko je bil pri nas EuroBasket, je imela košarka pri nas največjo mogočo reklamo. Številni otroci so si kar naenkrat želeli postati Gorani Dragići, za šolo so kupovali zvezke z njegovim motivom kakor tudi preostalih reprezentantov.

S košarko do posebnih človeških zvez

In zakaj bi strokovnjaki na tem področju priporočali prav ta kolektiven šport? "Podpiram, da se otroci vključijo v čim več športov. Pri košarki bodo začutili kolektiven duh. Pri individualnem športu lahko hitreje nastopita kriza in razočaranje, če nekdo nima rad športa v tolikšni meri. Pri košarki in tudi nogometu ter preostalih ekipnih športih te ekipa potegne, da prebrodiš krizo.

Košarka se ne igra v fizično ekstremnih razmerah in temperaturah. Tudi poškodbe niso prisotne v tolikšni meri. Košarko bi najmlajšim priporočal zlasti zaradi druženja in ker je lepa igra. Otroci naj uživajo in poslušajo trenerja. Če bi radi razvili kakšno svojo finto, naj jo trenirajo čim več časa. Naj se ukvarjajo s športom tudi potem, zunaj na igrišču, da niso doma za računalnikom, ki je prevelika droga. Naj jim bo košarka igra, in ne resna stvar," odgovarja Milić, prvi Slovenec, ki se je podal v ligo NBA.

Za njim je bogata športna pot, ki se počasi končuje. V tem času je pridobil ogromno znanja ter prav posebno diplomo: "Nimam sicer takšne, kot jo dobiš na faksu, ampak me je košarka peljala po svetu 20 let. Spoznal sem kulturo številnih narodov. Dala mi je širino, dobil sem človeške zveze, ki so vredne več kot preostale. Da ne omenim, da mi je košarka dala eksistenco in lahko svoji družini ter otrokom omogočim stvari, ki jih veselijo."

Prevelika fama pri izbiri kluba

Vrnimo se spet na začetek košarkarskega popotovanja, ko se starši skupaj z otroki odločajo, v kateri klub se vpisati. Vodja mladinskega pogona pri Unionu Olimpiji Gašper Potočnik poudarja, da se iz tega dela prevelika fama: "Naj gredo v okolje, v katerem živijo in imajo tam prijatelje, sošolce … Da so v ekipi, ki jim je znana že od prej. Potem ko pridejo do določene starosti in postanejo ambicije nekoliko večje, pa naj skupaj s starši gledajo na sredino, v kateri se kakovostno dela. Zame osebno je bolj pomembno, kakšen je trener, da zna delati z otroki in se jim posveti."

Otroci in starši bi radi uspeli z danes na jutri. Razmišljanje je napačno!

Košarka bo vašemu otroku pomagala pri telesnem razvoju, saj vsebuje številne vzvode za motorično izpopolnitev. Kot se spominja Potočnik, ko je še sam igral košarko, je imel manj težav pri povsem normalnih aktivnostih: "Otrok s košarko pridobi koordinacijo. Ogromno je situacij, v katerih se mora odločiti v delčku sekunde in se tako uči, kako se čim hitreje znajti v različnih situacijah. Pri košarki dobiš občutek v zraku, saj je veliko skokov in kontrole pri pristajanju. Spomnim se, kako mi v času igranja košarke ni bilo prav nič težko hoditi po hribih in ozkih poteh. Zdaj pa … Izgubil sem ravnotežje, košarka ti ga pa da in ga vzdržuješ." Ko se košarka enkrat prevesi v tisto bolj zagrizeno delo, je zelo pomembna otrokova zavest. Strokovnjaki ugotavljajo, da je v Sloveniji še vedno dovolj talentov, ki bi nekoč lahko postali Dragići, Milići …, a opažajo ključno razliko: "Glavna težava je, ker bi večina rada uspela z danes na jutri in zaslužila denar. Razmišljanje staršev in otrok je napačno. Pri košarki in tudi drugih športih je potrebna potrpežljivost, zlasti pa morajo pokazati več karakterja in potrpljenja. Pogosto se zgodi, da prej uspe tistim, ki bolj trdo delajo, a so manj talentirani. V Sloveniji vidim, da so iz leta v leto pripravljeni manj potrpeti. Vsaka stvar, ki jim je težka, jim je na poti, namesto da bi ugriznili v delo. Ob prvih težavah odnehajo in iščejo napake pri sodnikih, trenerju …"

Tako kot pri vseh športih je tudi pri košarki pomembno, da otroci gojijo ljubezen do športne panoge in v njej uživajo. Le tako se bodo tudi največ naučili in morda nekoč šli na pot Gorana Dragića ali preostalih slovenskih košarkarjev, ki so se razvili v vrhunske košarkarje. A otroci in starši, ne pozabite, kaj pravijo strokovnjaki: "Ne zapostavljajte šole. Brez nje tudi treningov ni!"