"Najboljša različica Dončića je zmagovalni Dončić"

Pred natanko desetimi leti je Luka Dončić pri vsega 13 letih odpotoval v Madrid in se zasidral pri slovitem kraljevem klubu Real Madrid. Da v špansko prestolnico prihaja zelo nadarjeni košarkar, je takratni trener selekcije do 14 let Jose Luis Pichel vedel in bil na to dobro pripravljen.

Proučil je namreč vse videe, ki so mu jih dali kot učno gradivo, zelo dobro pa se spominja prvega dne, ko je Luka prišel v Madrid. V dvorani ni bilo nobenega drugega košarkarja. Le Luka, on in vodstvena garnitura. Soj žarometov je bil uperjen v slovenskega čudežnega dečka. Jose Luis se je nemudoma prepričal o tem, da je tisti fant z videoposnetkov pravi in v sebi nosi košarkarsko enciklopedijo.

Jose Luis Pichel in Willy Hernangomez. Foto: Osebni arhiv/Jose Luis Pichel

Še več, hitro je spoznal, da odstopa tudi od španskih vrstnikov in ima pred seboj svetlo prihodnost. Z igralcem takšnega kova še ni imel opravka, pa čeprav je v mlajših selekcijah v preteklosti že delal s košarkarji, ki so bili del lige NBA ali španske državne reprezentance. "Drugi svet, druga dimenzija," je poudaril 41-letni košarkarski strokovnjak.

Z njim je sodeloval dve leti in neizmerno užival v delu z njim. Kaj drugega mu ni preostalo, saj se je zavedal, da bi se lahko zgodilo, da v prihodnosti takšne časti in možnosti ne bo imel več.

A Luka ni edini Slovenec, s katerim je povezan. Zdaj deluje v španskem klubu Fuenlabrada, kjer vodi drugo ekipo, v prvi pa je pomočnik glavnemu trenerju. V prvi je nadarjeni 21-letni Žiga Samar, v drugi njegov 18-letni brat Matija. In če je Pichel za Dončića dejal, da je košarkarski genij, je pri Žigi izpostavil, da v življenju še ni srečal košarkarja, ki bi imel takšno delovno etiko.

Na vaši košarkarski poti zagotovo kot posebno poglavje velja obdobje dveh let, ko ste delali z Luko Dončićem. Ko je prišel kot 13-letni golobradi fant v Madrid, je prišel v vašo skupino. Kako vam je vodstvo predstavilo prihod nadarjenega Dončića? "Poglej Jose, pred tabo je košarkarski dragulj." Kaj v tem slogu?

Ne, Lukove videe sem videl že prej. Proučevali smo nadarjene košarkarje. Prejel sem material in vedel, kdo prihaja. Prvi vtis sem si ustvaril, ko sem ga gledal na videoposnetkih. Zato sem bil pripravljen na prihod nadarjenega košarkarja.

Luka Dončić je imel košarko položeno v zibelko, saj je bil njegov oče Saša prav tako košarkar. Foto: Vid Ponikvar Ko ste pregledovali tiste videe, kaj ste videli?

Spomnim se, da sem bil takrat doma z očetom. Zapustil sem sobo in mu rekel, pridi pogledat tega košarkarja. Neverjetno nadarjen je bil, kar je nato v nadaljevanju pokazal. Takrat sem treniral ekipo letnika 1999. Bili smo ena od najboljših ekip, morda najboljša v Španiji, Luka pa je bil bistveno boljši od najboljšega košarkarja v mojem moštvu. To je bila povsem nova dimenzija, nova igra.

Se še spomnite prvega treninga?

Zagotovo se spomnim. Prvi dan, ko je prišel, je bil trening le z Luko. Nikogar ni bilo v dvorani z izjemo naju, športnega direktorja in še nekaterih iz vodstvenih garnitur. Trening je bil lahke narave, z namenom, da se pogleda, kakšno je stanje. Pred njegovim prihodom smo vse izvedeli že prek videov, na treningu pa smo se nato nemudoma na lastne oči prepričali, za kako veliko zgodbo gre.

Ali so vam vodilni dali kakšna navodila, kako morate delati z Luko?

Za prvi dan ne, v nadaljevanju pa. Imeli smo načrt. Tako kot je izstopal v Sloveniji, je tudi v Španiji. Igral je za dve ekipi, do 14 let in do 16 let. Naša naloga je bila, da mu pomagamo zgraditi osebnost, ustvariti življenje … Prvo leto je bilo veliko privajanja.

Jose Luis Pichel (desno) je trenutno pomočnik pri španskemu prvoligašu Fuenlabradi, prav tako pa vodi drugo ekipo tega kluba. Foto: Fuenlabrada Dejali ste, da se je vse z videov pokazalo tudi na pravih treningih. Kakšen je bil vaš prvi vtis, ko ste začeli delati z njim?

Česa takega nisem še nikoli videl. Na prvem treningu je bilo že vse na visoki ravni. Delal sem s številnimi mladimi. Luka je bil v svoji ligi. Včasih so novinarji spraševali, komu je najbolj podoben. Po mojem mnenju ga ne moremo primerjati s kakšnim drugim košarkarjem, ampak na primer s teniškim igralcem Rogerjem Federerjem. Ne govorimo o eni stvari, ampak o celoti.

Ali je bil vseskozi stoodstotno osredotočen ali ste ga morali kdaj priganjati?

Ne, niti malo ga ni bilo treba priganjati. Luka se je rodil, da bo živel v košarkarskem svetu. Biti košarkar je njegova navada. In zna živeti v košarkarskem svetu. Vse nadzira do podrobnosti. Ko je bil mlad, je bilo že tako. Na parketu kakor tudi ob njem. Nikdar ga ni bilo treba potiskati. Morda nasprotno. Včasih smo mu morali reči: Luka, pojdi domov. Ni ti treba gledati treninga mladinske ekipe. Lahko greš domov, raje počivaj.

Verjetno je bila posebna naloga, kako ga zaščiti zunaj dvorane, košarkarskega parketa. Kako ste se lotili tega segmenta?

Madrid je zelo veliko mesto. Ena od stvari, ki smo jih naredili, in ni bila moja odločitev, je bila ta, da je moral prvo leto igrati z vrstniki, čeprav je izstopal. Ni vse v košarki, ampak v odnosih, pogovorih z enako starimi. Bolje je, da prideš v novo mesto in imaš prijatelje, s katerimi se lahko pogovarjaš o stvareh, ki so primerne za tvojo starost. Nismo ga želeli zaščititi le zunaj parketa, ampak tudi v tem segmentu, da je deloval v svetu s svojimi vrstniki. Prava odločitev je bila. K sreči takrat družbena omrežja niso bila v takšnem razcvetu, kot so zdaj. In zanj bi bilo to takrat nevarno, saj je vse skupaj težko nadzirati.

Foto: Reuters Čeprav igra v najmočnejši ligi na svetu, lahko vidimo, da se zelo zabava ob igranju košarke. Ali je imel enak značaj in dojemanje košarke tudi takrat?

Povsem enako je. Zabaven fant je, zelo uživa v igri. Vedno je imel dober odnos s soigralci. Zlasti je pomagal tistim, ki v ekipi niso imeli takšne vloge kot najboljši. Posebno mentaliteto ima. Do vsakega je bil sočuten. Vse to so znaki vodje in Luka ima to v sebi. Česa takega ne vidiš velikokrat. Vsakega je sprejel in to so velike sposobnosti.

Za Luko je značilno, da je zelo tekmovalen. Ste ga morali kdaj brzdati?

Frustracije so bile na primer, ko ga je tekmec tesno pokrival, z veliko kontakta. Prejemal je namreč veliko udarcev. Nekateri sodniki so se radi postavljali v ospredje, kar ni prav. Tekmovalnost je nekaj normalnega. Luka je to lahko nadziral.

Ali je Luka kljub mladosti čutil kaj pritiska?

Mislim, da ne. Jasno, želel je zmagovati. Da bi ga imel sicer, po mojem ne. Želel je le igrati košarko in zmagati na tekmah. Osvojiti vse. Slabega pritiska, kaj se bo zgodilo, če ne zmagamo, če nam ne uspe, ni imel.

Madridčani, Španci so se hitro zaljubili vanj, čeprav ni bil Španec. Vzeli so ga za svojega, kar ni vselej običajno. In ta vez je posebna še zdaj.

Ko sem bil tam, je vzklila posebna ljubezen med Luko in Madridčani. Luka ni iz Španije, vendar mu ni bilo težko, ker je odprt. Rad ima nogomet, kultura mu je všeč. S takšnim značajem je lažje. Real Madrid je povrhu vsega mednaroden. Dolgo tradicijo ima v nogometu. Najboljši igralci niso bili Španci. Real Madrid je velik klub in ima takšno vodilo, da je dobrodošel vsak, četudi je iz druge države. S tega vidika je bilo lažje. Drugače je kot v Barceloni.

Foto: Reuters Kaj vam pomeni, da ste bili na njegovi poti in mu širili obzorja?

Privilegij je, da sem lahko delal z njim. Dve leti sem užival v delu z njim. Moraš uživati, ker ne veš, ali boš kdaj sploh še imel priložnost trenirati košarkarja kova Luka Dončić.

Ko ste ga videli na videoposnetkih in nato v živo na treningih in tekmah, ste verjeli, da lahko postane zvezda lige NBA tako hitro?

Nikoli ne veš, kje je zgornja meja. Kot trener sem vedel le to, da sem treniral najboljšega košarkarja v vsem svojem trenerskem delu. Veš, da je to najboljše. Boljšega še nisem videl. Treniral sem košarkarje, ki so v nadaljevanju kariere igrali v ligi NBA, tudi v državni reprezentanci, vendar česa takega, kot je bilo pri Luki, še nisem videl. Ni ti treba biti matematik, da sešteješ ena plus ena. Glede na to, da je bil boljši od njih v tistih letih, je bilo mogoče pričakovati, da mu bo uspelo tudi na članski ravni. Nisem razmišljal o prvem mestu na draftu, drugem mestu na naboru, ampak o tem, da mu bo uspelo. A nihče ne želi dati besede vnaprej. Veliko dejavnikov je.

Verjetno zdaj spremljate Lukove predstave v NBA. Kako gledate na nanje?

Z veliko razdalje spremljam NBA in Luko, kar je razumljivo, saj imam veliko dela. Le uživam v njegovih igrah in napredku. Kot navijač. Pričakoval sem, da bo sestava Dallasa boljša, ker je moja najboljša različica Luke zmagovalni Luka. Ko Luka igra za zmage, je najboljši Luka. Boljši od najboljših na svetu. A takrat, ko igra za naslov. To smo videli v Real Madridu, v slovenski reprezentanci in upam, da bomo to videli tudi v NBA.

Saša Dončić in Luka Dončić. Foto: Žiga Zupan/Sportida Ali ste kaj v stiku z njim?

Ne. Prav je, da je tako. Ne bom pisal superzvezdniku lige NBA, ali se me spomni (smeh, op. a.). Moram delati s košarkarji.

Ali se spomnite kakšne anekdote, povezane z njim?

Najino sodelovanje je bilo pred veliko leti in moj spomin ni dober (smeh, op. a.). Vedno se spominjam turnirja v Italiji, ko je bil še mlad. Majhen turnir je bil. Sploh se ne spomnim mesta, v katerem smo igrali. A se je dogajalo nekaj posebnega. Luka je bil vroč, na ravni, kot je še nisem videl pred tem. Njegov oče je bil med občinstvom. Videlo se je, da je jokal. Nekaj posebnega je bilo. Spomnim se svojih čustev. Samo stal sem in ploskal. Poseben trenutek je bil.

Torej je bil oče Saša na tribuni in imel solzne oči?

Da, na tribuni je bil. Če boste govorili z njim in bo zanikal, da jih ni imel, ne bo povedal resnice (smeh, op. a.).

Jose Luis Pichel še ni videl košarkarja s takšno delovno vnemo, kot jo ima slovenski organizator igre Žiga Samar. Foto: Vid Ponikvar

Vaša košarkarska kariera je dodobra prepletena s Slovenci. Luko ste trenirali pri Real Madridu, zdaj pri Fuenlabradi delate z Žigo Samarjem in njegovim bratom Matijo. Pred kratkim je prišla novica, da se bo Žiga letos prijavil na nabor lige NBA. Kako gledate nanj?

To sem prebral ta teden (pogovor je bil v torek, op. a.). V drugi ekipi imamo še Matijo Samarja. Žiga je top igralec. Z vidika delovnih navad nisem še videl takšnega košarkarja. Delovna vnema je velika. Na samem vrhu je. Eden od najboljših organizatorjev v španskem prvenstvu je. Brez dvoma. Igra po 30 minut, star pa je 21 let. Fizično je zelo močan. Razviti mora še taktični vidik. Pred njim je svetla prihodnost. Zelo vesel sem. Z bratom sta izjemna. Tudi Matija je dober. Ni organizator, ampak bolj "kombo enka".

Ali torej vi zasledujete Slovence ali oni vas?

(smeh, op. a.) Tako se je zgodilo. V Sloveniji tako ali tako vsi igrate košarko (smeh, op. a.). Enako lahko rečemo o kolesarstvu, ker so Slovenci najboljši. Slovenci ste tako ali tako vodilni v športu, pa čeprav ste tako majhni (smeh, op. a.).