Ponedeljek, 27. 8. 2018, 20.30
5 let, 7 mesecev
Slovo košarkarskega velikana
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,41
Val športnih upokojitev je pljusknil tudi v Argentino in zajel dolgoletnega reprezentanta, člana SA Spurs in pred tem Virtusa iz Bologne Emanuela Ginobilija.
Brez velikega pompa, odmevne novinarske konference ali celoletnega mahanja v slovo, kot smo ga nazadnje videli pri svežem 40-letniku Kobeju Bryantu, je izpod košev odkorakal leto starejši Argentinec Emanuel Ginobili. "Bilo je neverjetno potovanje," je ob izraženi hvaležnosti družini, prijateljem, soigralcem, trenerjem, spremljevalnemu osebju in navijačem konec 23-letne poti na omrežju Twitter naznanil sloviti Argentinec.
Today, with a wide range of feelings, I'm announcing my retirement from basketball. IMMENSE GRATITUDE to everyone (family, friends, teammates, coaches, staff, fans) involved in my life in the last 23 years. It's been a fabulous journey. Way beyond my wildest dreams. pic.twitter.com/3MLCUtmd6K
— Manu Ginobili (@manuginobili) 27 August 2018
Dovolj je bilo
Veterana Dirk Nowitzki in Vince Carter bosta že čez mesec in pol vstopila v novo sezono. Na to pot pa se ne bo več podal Emanuel Ginobili, ki je 28. julija dopolnil 41 let. Dolgo je okleval. A potem ko je košarkarske čevlje lani na klin obesil Tim Duncan, Tony Parker pa je po desetletju in pol teksaške zvestobe okrepil Charlotte Hornets, se od San Antonio Spurs poslavljal še en dolgoletni član šampionske zasedbe. Argentinec, ki spada med tiste košarkarje, ki so Američane prepričali o kakovostni košarki tudi na preostalih celinah, se je odločil za dokončno slovo.
Spomin na zlate čase SA Spurs: Tim Duncan Manu Ginobili Tony Parker
Znanec iz Tivolija
Poslavlja se kot košarkar, ki ni nikoli navduševal s fizično močjo, temveč s košarkarsko inteligenco, strelsko natančnostjo, pravšnjo mero predrznosti in občutkom za kolektiv. Slovenski ljubitelji košarke so 198 centimetrov visokega branilca sicer spoznali še v časih, ko je bila ljubljanska Olimpija zakoreninjena v evroligi. Manu je bil namreč na začetku stoletja član Virtusa iz Bologne, kamor se je preselil iz argentinskega Estudiantesa. Z italijanskim klubom je bil v vlogi najkoristnejšega igralca leta 2001 v družbi Matjaža Smodiša tudi evropski klubski prvak. Na tej poti je obiskal tudi ljubljanski Tivoli. Sledila je selitev v severnoameriško poklicno ligo NBA, kjer je bil vse od leta 2002 član San Antonia. Tam sta bila pod taktirko legendarnega trenerja Gregga Popovicha med drugim njegova soigralca tudi Rašo Nesterović in Beno Udrih.
Zmagovalec, prvak
S SA Spurs je bil Ginobili kar štirikrat tudi prvak lige NBA (v letih 2003, 2005, 2007 in 2017). Nastopil je tudi na tekmi vseh zvezd in bil pred desetimi leti izbran za najboljšega šestega košarkarja. A kljub izjemni evropski in ameriški karieri Manu ne bi bil, kar je, če ne bi neizbrisnega pečata pustil v argentinski reprezentanci. Tam je bil pravi vodja in rojeni zmagovalec. Neizmerno spoštovanje rojakov si je prislužil tudi z dolgoletno reprezentančno zvestobo, kronal pa jo je z naslovom olimpijskega prvaka leta 2004 v Atenah. Pohvali se lahko tudi z olimpijskim bronom iz Pekinga 2008, medtem ko pa je na svetovnih prvenstvih njegov največji uspeh srebro, do katerega je leta 2002 v ZDA prišel po porazu v vročem finalu proti tedanji ZR Jugoslaviji.
