Torek, 4. 9. 2018, 4.00
6 let, 1 mesec
INTERVJU: NIKOLA VUJČIĆ
"Še dobro, da jo je Dončić popihal v ligo NBA"
Z Nikolo Vujčićem, nekdanjim vrhunskim hrvaškim košarkarjem in zdajšnjim športnim direktorjem Maccabija, smo kramljali o Luki Dončiću, Zmagu Sagadinu, evroligi, splitski Jugoplastiki …
Ko je 28. 12. 2017 v dresu Reala Luka Dončić z 20 točkami, 10 asistencami in osmimi skoki potopil Fenerbahče, je marsikateri medij osvetlil podatek o tem, da je v novodobni evroligi, torej po letu 2000, dvomestno število v treh statističnih kategorijah vknjižil le 211 cm visoki krilni center Nikola Vujčić. "Še dobro, da jo je Dončić popihal v ligo NBA," se je pošalil Dalmatinec, ki je v sezoni 2005/06 proti Prokomu dosegel 11 točk, 12 skokov in 11 asistenc, v naslednji sezoni pa je ljubljanski Olimpiji natresel 27 točk ter zbral po 10 skokov in asistenc. V obeh primerih v dresu Maccabija, s katerim je bil dvakrat tudi zmagovalec evrolige. Igral je še za Asvel, Olympiacos in Anadolu Efes, medtem ko pa je kariero začel in končal v Splitu. Prav tam se je podal tudi v funkcionarske vode, danes, pri 40 letih, pa službuje kot športni direktor Maccabija in Tel Aviva.
Vujčić je najboljša leta kariere "namenil" Maccabiju: na fotografiji v boju z Matjažem Smodišem.
Vam je znano, da ste zadnji košarkar, ki je v evroligi vknjižil trojnega dvojčka?
Sem prvi in zadnji.
Luka Dončić je bil blizu …
Res je. Še dobro, da jo je zdaj popihal v ligo NBA, kar pomeni, da si lahko oddahnem. Še nekaj časa bom prvi in edini. Ha, ha …
Dončić pa …
Težko vam bom povedal kaj novega. Izjemen potencial. Vsi ga bomo z veseljem spremljali tudi v nadaljevanju njegove kariere. Gre za košarkarja, ki te prisili, da ob spremljanju njegovih tekem uživaš. V dojemanju košarke in razmišljanju je pred svojim časom. Prepričan sem, da se bo tudi v ligi NBA podpisal pod izjemno kariero.
Bi navedli kakšnega košarkarja, na katerega vas spominja?
Spominja me na Luko Dončića. Edinstven je. Dovolj mi je, da ga spremljam in uživam, ob tem pa ne čutim potrebe, da bi ga s kom primerjal. Ko pa to počnejo drugi, je razumljivo, da ga primerjajo z največjimi. Takšnega košarkarja pač ne srečaš vsak dan.
Kakšen vtis pa sta na vas pustila Boštjan Nachbar in Sani Bečirović, s katerima ste zaigrali na njuni poslovilni tekmi?
Dva odlična športnika, ki sta pustila viden vtis v slovenski in evropski košarki. O tem priča tudi nabor legendarnih košarkarjev, ki so se na njuni poslovilni tekmi zvrstili v Stožicah. Z veseljem sem prišel, čeprav moram priznati, da tekem ne pogrešam. S športom se sicer še naprej ukvarjam, a v zelo omejenem in izključno rekreativnem obsegu. Verjemite mi, da se po 20 letih aktivnega športa človek rad ukvarja tudi z drugimi področji.
Luka Dončić je do trojnega dvojčka prišel v Španiji, ne pa tudi v evroligi.
Eno od teh področji je tudi vloga športnega direktorja pri Maccabiju. Kakšen bo izraelski velikan v novi sezoni?
Želimo osvojiti vse, kar je mogoče. To je pač večna ambicija Maccabija. Verjamem, da smo bili v prestopnem roku uspešni. Sestavili smo kakovostno ekipo, ki pa se bo morala seveda dokazati pod koši.
Pred časom ste razmišljali celo o dveh ekipah, eni za evroligo in drugi za domače prvenstvo.
Da, toda ostajamo pri eni ekipi. Tako se je odločilo vodstvo kluba. O tej temi sicer ne bi poglobljeno govoril. Klub bo objavil uradno sporočilo. Ne bi vam rad povedal preveč, da bi me potem Izraelci zaradi tega oštevali.
Maccabi je bil pred leti pogosto gost področja nekdanje Jugoslavije. Po koncu epizodne vloge v ligi ABA in predvsem z zmanjšanjem številka evroligašev na tem področju se je število gostovanj omejilo na eno. Realnost?
Če bi bilo mogoče, bi z največjim veseljem vsako sezono obiskal vse države nekdanje Jugoslavije. Toda košarka je napredovala. Postala je posel, ki se je razvil na več segmentih. Trg se spreminja. Žal. Posel je pač posel. Tudi v nogometu je podobno. Da je v evroligi prostor le za en klub iz lige ABA, je torej trenutna realnost. A v Evropi je več tekmovanj, v katerih se lahko dokazujejo. Če bo določen klub uspešen, bo napredoval. Seveda pa tu hitro naletimo do težave prevelikih oči. V številnih okoljih so pričakovanja večja od realnih zmožnosti.
Tudi v Ljubljani sanjajo o evroligi …
Srečno! Pot do elite je jasna. Z delom in vizijo je mogoče. Zakaj pa ne?!
Nikola Vujčić je pretekli teden v Ljubljani gostoval na Košarkarski simfoniji.
Funkcionarsko pot ste sicer začeli v Splitu. Kakšna izkušnja je bila to?
Split je klub, ki me je na košarkarski ravni ustvaril, zato sem mu poskušal pomagati in s tem tudi nekaj vrniti. Ob koncu kariere sem se vrnil in znova zaigral, nato pa prevzel vlogo športnega direktorja. Z opravljenim delom sem zadovoljen. Z majhno ekipo smo rešili klub pred propadom, kar je najbolj pomembno. Klub se je preoblikoval v delničarsko družbo. Lastnik je mesto. Jugoplastika torej živi naprej.
Omenili ste Jugoplastiko, kakor se je v zlatih časih imenoval splitski klub. Kakšni so vaši spomini na otroštvo in evforijo?
Uf, v kraju Vrgorac sem odraščal ob taktih splitske košarke. To so bili posebni časi, posebna košarka. Vesel sem, da sem še pravočasno rojen, saj sem razumel tisto košarko. Zaradi tega sem se še toliko bolj zaljubil v ta šport. V klub sem nato prišel leta 1992, torej takoj po koncu te največje evforije.
V Splitu je bil vaš trener tudi Zmago Sagadin …
Zmago me je v zelo kratkem času naučil zelo veliko. Je tudi prvi trener, ki mi je ponudil priložnost v članski ekipi. Bil je zahteven in strog trener. A trdim, da je dandanes v košarki premalo takšnih trenerjev. Že dejstvo, da me je kot 17-letnega mulca uvrstil v prvo ekipi, kaže na veliko mero poguma. Imel je, kot pravimo, "jajca". A za to odločitvijo je stal in z menoj trdo delal.
1