Po nasvetu legendarnega očeta se je odločil za Ljubljano

Cedevita Olimpija je v novo sezono vstopila s kar nekaj novinci, med katerimi je tudi 27-letni Amar Alibegović, ki je do lanske sezone nosil dres Virtusa iz Bologne. Košarka mu je bila položena v zibelko, saj je bil njegov oče Teoman Alibegović izjemen košarkar, več kot dve desetletji pa je bil do letos tudi najboljši strelec slovenske reprezentance. Na 52 uradnih nastopih je dosegel 990 točk, šele letos je žezlo najboljšega strelca moral predati Goranu Dragiću, ki je zbral 1.095 točk. Alibegović je s Slovenijo sicer nastopil na štirih evropskih prvenstvih, zdaj pa je eden od največjih navijačev in svetovalcev na sinovi poti, ki se je tokrat križala z Ljubljano.

V pretekli sezoni je z Virtusom osvojil EuroCup. Foto: Grega Valančič/Sportida

"Ko sem dobil ponudbo, sem vedel, da je to pravo mesto zame. Izrazili so željo, da bi delali z mano, in tudi sam se zavedam, da me čaka še veliko dela. Tudi od očeta sem izvedel, da se v klubu dela dobro in da trener dobro dela z igralci moje višine. Mislim, da je igra na visoki ravni, tudi za EuroCup verjamem, da smo sestavili dobro moštvo. Sem sem prišel, da zmagujem in da postanem še boljši košarkar," je jasen Amar Alibegović, ki se je pri selitvi v oranžno-zelen dres močno oprl tudi na mnenje svojega očeta.

"Moj oče ima veliko več izkušenj kot jaz, preden sprejmem odločitev, ga vprašam za mnenje. Seveda se na koncu odločim sam, a njegovo mnenje mi pomeni veliko. O njegovih predstavah v slovenskem dresu vem veliko, vem, da je zdaj drugi najboljši strelec Slovenije v zgodovini in da je bil dolgo časa na prvem mestu. Kjerkoli je igral, je bil dober strelec, vedno ga poslušam in res je bil vrhunski igralec," z izbranimi besedami o očetu pripoveduje Amar.

Teoman Alibegović je bil več kot dve desetletji najboljši strelec slovenske izbrane vrste. Foto: Vid Ponikvar Navdušen nad navijači v Stožicah

Košarkar z bosanskim in italijanskim potnim listom je vso svojo mladost preživel v Italiji, šolanje pa je nadaljeval čez lužo v New Yorku, kjer je bil del univerzitetne ekipe St. John’s. Po igranju za Virtus Romo je leta 2020 prestopil v vrste Virtus Segafredo Bologno, kjer je z vsako tekmo bolj opozarjal nase, lani pa se je z italijanskim klubom povzpel tudi na vrh EuroCupa.

"Proti Cedeviti Olimpiji sem se meril v prejšnji sezoni, ko so bili naši nasprotniki. Pričakovali smo jo v finalu, da bomo gostovali v Stožicah, potem pa vsi vemo, kako se je razpletlo. Vedno, ko smo igrali proti njim, je bilo težko, ker so imeli in imajo vedno dobro ekipo. Še težje je igrati pred polnimi Stožicami, ki so jim dale še dodatno energijo. Navdušen sem bil predvsem na gostovanju v Ljubljani, ko sem videl odziv občinstva," je nad navijači ljubljanske ekipe navdušen 206 centimetrov visoki košarkar.

Za zdaj pravi, da se v Ljubljani počuti odlično. "Tako s strokovnim štabom kot igralci imamo super odnos, tudi dobro treniramo. V ekipi vlada zdrava tekmovalnost in mislim, da s tem motiviramo drug drugega, da smo vedno boljši in da bo čim več zmag. Moja prednost je predvsem to, da lahko igram na več položajih, to mi tudi največ pomaga kot igralcu, tako najlažje in najbolj pomagam ekipi," je prepričan. "Mislim, da mi o ciljih ni treba pretirano izgubljati besed. Šli bomo tekmo za tekmo, vedno pa si želimo zmage. Dobili smo superpokal, zdaj smo usmerjeni le proti naslednji tekmi. To je naša mentaliteta od prvega dne priprav," je jasen 27-letnik.

Video: Planet:

Brez mesta v reprezentanci

Zaradi težav s potnim listom in državljanstvom je letos ostal brez mesta v reprezentanci Bosne in Hercegovine. V mlajših selekcijah je sicer igral za izbrano vrsto Italije. "Tudi sam bi moral biti na EuroBasketu, a se zaplete pri birokraciji. Imel sem nekaj težav s potnim listom, ker bi moral igrati kot naturalizirani košarkar. Moj oče ima bosanske in slovenske korenine, moja mama je iz Bosne, jaz bi moral za Bosno igrati kot naturalizirani košarkar. Tako se morajo potem v reprezentanci odločiti, ali bo igral John Roberson, ki ga v ekipi res potrebujemo, ali jaz. Kljub temu vedno navijam za reprezentanco in si želim, da bi lahko zaigral z njimi," pravi Alibegović, ki je tako dodaten čas izkoristil za priprave z Olimpijo.

"Gledal sem veliko tekem na EuroBasketu, mislim, da se je igrala res dobra in zabavna košarka z izjemnimi posamezniki. Bilo je tudi nekaj presenečenj, a v celoti je bilo res zanimivo in zabavno vse do konca."

Preberite še:

Sportal Slovenski reprezentant zavrnil ponudbo Dallasa

Sportal Veliko boljši kot lani v tem času #video

Sportal S 112 točkami v okrnjeni postavi Cedevita Olimpija do prve lovorike