Petek, 27. 4. 2018, 6.15
5 let, 12 mesecev
ŠARUNAS JASIKEVIČIUS NA F4
Nekdanji ljubljenec Tivolija šokiral košarkarsko Evropo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,03
1
V evropski košarki je močno zadišalo po zelenem gozdu, v katerem se je dobro znašel tudi Beno Udrih. A glavni krivec za senzacionalni pohod Žalgirisa na zaključni turnir evroligaške četverice je še en nekdanji "zmajček" – Šarunas Jasikevičius.
Šarunas Jasikevičius je kot trener Žalgiris popeljal na "final 4" evrolige.
"Šaras" na nepozabni tekmi proti Olympiacosu v Tivoliju.
Pred dobrimi 18 leti, natančneje 9. marca 2000, je mala tivolska dvorana, tedaj ena najbolj čvrstih evropskih košarkarskih trdnjav, pokala po šivih. To je bil še eden v nizu tistih norih ljubljanskih četrtkovih večerov, v katerih so bile dovoljene košarkarske sanje. Tedaj v Evropi ni bilo kluba, ki bi brezbrižno in samozavestno prišel v malo Ljubljano, misleč, da je zmaga že na njegovem računu. Tudi veliki Olympiacos iz Pireja je pred tistim večerom, pred odločilno tekmo osmine finala evrolige, vedel, da bo iz Tivolija le stežka odnesel celo kožo. Ob pregovorno čvrsti obrambi, ki jo je vztrajno zagovarjal Zmago Sagadin, je bilo vprašanje le, s katere strani preti največja nevarnost v napadu.
Tisti večer je minil v znamenju Šarunasa Jasikevičiusa, tedaj 24-letnega litovskega branilca, ki je v zeleno-beli četi nasledil Ariela McDonalda ter si hitro pridobil naklonjenost ljubljanskega občinstva. V nori košarkarski predstavi je "Šaras" Olympiacosu natresel kar 30 točk. Zadel je sedem metov za tri točke iz prav toliko poskusov ter zgrešil le po en met za dve točki in prosti met. S tem je odločilno pripomogel k visoki ljubljanski zmagi (85:67) in napredovanju med najboljših osem moštev Evrope.
Mojster na parketu, mojster na trenerski klopi.
18 let pozneje …
Šarunas Jasikevičius, zdaj že 42-letni v košarkarskem svetu izjemno uveljavljeni gospod, kot trener na klopi Žalgirisa v mogočni Žalgirio Areni, za katero pred osemnajstimi leti v Kaunasu ni bilo še niti temeljnega kamna, ni mogel skrivati čustev. Ko je ob bučnem navijanju najbolj pristnih košarkarskih zaljubljencev spremljal zadnje sekunde četrte tekme četrtfinala, so se mu po licih vlile solze. S svojevrstnim palčkom se je v velikem slogu povsem nenadejano zavihtel na zaključni turnir.
Tekmec je bil, tako kot že daljnega leta 2000, Olympiacos. Grški velikan je bil znova v vlogi Goljata proti Davidu. Tokrat je slednji stopil iz zelenega gozda, kar v prevodu iz litovščine pomeni Žalgiris. Velikim klubom je sicer sive lase povzročal že v rednem delu ter se presenetljivo uvrstil v izločilni del. Prav tam pa je poskrbel za novo presenečenje, za nov košarkarski šok. Pozitiven šok. 101:91 za skupno zmago 3:1 in pot v srbsko prestolnico.
The tough guy reduced to tears...
— EuroLeague (@EuroLeague) 26 April 2018
This is what sport can do pic.twitter.com/yE1ZDNBZ52
Učenec številnih učiteljev
"Čutili smo priložnost. Verjeli smo. To je posebna skupina fantov. Res je, nimajo toliko izkušenj. A le malokdo se bori na takšen način. S tem duhom nadomestijo pomanjkanje izkušenj. Obenem pa želijo vseskozi napredovati. Pred njimi lahko snamem svoj klobuk," je kmalu po tem, ko je čestital vsem svojim igralcem, med katerimi je tudi Beno Udrih, s katerim sta se sicer pri Olimpiji zgrešila za vsega eno sezono, dejal Jasikevičius, ki je za igralce v tej sezoni porabil 5,6 milijona evrov, s čimer je v evroligi preskočil le proračun Crvene zvezde.
A ko je sestavljal ekipo, je vedel, koga je izbral. Vedel je, kako ga bo vodil. Kot bi združil vse izkušnje, ki jih je pridobil v delu s trenerskimi velikani (Željko Obradović, Svetislav Pešić, Pini Gersoh, Xavi Pascual …), ter igro prilagodil značaju posameznikov in litovski košarkarski kulturi. Gradil je na ekipnem duhu, s katerim pa ni zatiral individualnih vrlin Kevina Pangosa, Brandona Daviesa, Edrarasa Ulanovasa in navsezadnje tudi Udriha, ki je dal tisto, kar je Jasikevičius potreboval, to pa so dodatna prestava v napadalni igri, kohezivna moč, zanesljivost in stalna nevarnost za koš.
Kot piko na i je nato igralce okužil s svojo zmagovalno miselnostjo, jim kot izziv postavil nepopustljivost in se z domiselnimi manevri pripravljal na kadrovsko močnejše tekmece. Nazadnje na Olympiaocs. Mu je kakšen adut v rokavu ostal še za Beograd?
Z Litvo je bil evropski prvak in bronast na olimpijskih igrah, leta 2008 pa je bil tudi zastavonoša olimpijske reprezentance.
Prvak s tremi klubi
Jasikevičius je po slovesu od Olimpije igral za Barcelono, Maccabi, Panathinaikos (z vsemi je bil prvak evrolige), Indiano, Golden State, Fenerbahče, Lietuvos Rytas in nazadnje Žalgiris. V trenerske vode je zajadral leta 2014, sprva kot pomočnik trenerja pri Žalgirisu. V začetku leta 2016 je postal glavni trener in v dobrem letu z neverjetno trenersko energijo in prefinjenim občutkom napovedal novo uspešno kariero.
1