Na vrhu še zadnji zlati Argentinec?

Izkušeni Andres Nocioni je obe tekmi na zaključnem turnirju evrolige začel na klopi Reala, vendar nato v igri pustil pomemben pečat.

Finalni turnir je končal kot prvi skakalec moštva in košarkar, ki je zbral največ blokad pri Madridčanih, v finalu pa je v četrti četrtini najprej zadel pomembno trojko, po kateri se je Real ponovno odlepili od Olympiacosa, v obrambi pa še blokiral poizkus Kostata Sloukasa.

Obe tekmi je končal pri 12 točkah in postal najkoristnejši igralec zaključnega turnirja evrolige, Real pa je po letu 1995 in tretjem zaporednem finalu končno prišel do evropskega naslova.

Prvič na vrhu v klubski konkurenci

Izkušeni, 35-letni Nocioni ima za seboj bogato kariero, končno pa mu je uspelo osvojiti tudi klubsko lovoriko, ki mu je še manjkala v vitrinah.

Krilni košarkar je bil leta 2004 član zlate argentinske reprezentance, ki je leta 2004 na olimpijskih igrah v Atenah osvojili prvo mesto. Pred 11 leti so bili med vidnejšimi člani Argentine še Fabrizio Oberto, Pablo Prigioni, Luis Scola, Manu Ginobili in Walter Hermann. Ti košarkarji so danes stari med 35 in 40 leti in počasi končujejo svoje bogate kariere.

Zadnji, ki se mu je uspelo v klubski konkurenci zavihteti na vrh, je bil lani Ginobili, ki je s San Antoniom osvojil še svoj četrti NBA-naslov, letos pa je zgodbo končal že v prvem krogu končnice. Veliko možnosti je, da je Nocioni zadnji član takratnih zlatih fantov, ki se je zavihtel na sam vrh, čeprav ne v reprezentančnih barvah. Za njimi je namreč v argentinski košarki zazevala velika luknja.

Kako je sploh prišel v Real?

Real je pred letošnjo sezono ostal brez enega svoj najboljših košarkarjev Nikole Mirotića, ki se je odločil za odhod v ligo NBA (odšel je v Chicago), zato so Madridčani iskali okrepitev na položaju krilnega centra.

Trener Pablo Laso je mesto zapolnil z izkušenim Nocionijem, ki je pred tem igral za baskovsko Kutxo Laboral, kjer je pred dobrim desetletjem izstrelil svoje ime na svetovni košarkarski zemljevid.

V Španijo je Nocioni prišel davnega leta 1999 in za Tau Ceramico, kot se je takrat imenovala zdajšnja Kutxa Laboral, odigral štiri sezone, vmes pa je bil posojen še v Manreso. Odlične predstave so ga odpeljale prek Atlantika v ligo NBA, kjer je največji pečat pustil pri Bikih iz Chicaga, nato pa igral še za Sacramento in Philadelphio.

Med stavko v ligi NBA leta 2011 je treniral v Argentini, po vrnitvi k Philadelphii pa ni dobil prave priložnosti in kmalu zapustil moštvo ter se vrnil v Španijo, kjer je začel pisati svojo uspešno zgodbo. Okrepil je seveda Kutxo Laboral in zanjo odigral dve sezoni in pol ter dokazal, da čeprav ni več mlad, še vedno igra odlično košarko.

Poleti 2014 je prekinil pogodbo z Baski in le pet dni pozneje okrepil Real ter na jesen svoje kariere spisal še eno uspešno poglavje v svoji karieri.