Ponedeljek, 14. 5. 2018, 10.40
6 let, 6 mesecev
Boštjan Nachbar končal kariero košarkarja
Boštjan Nachbar se je v čustvenem pismu odločil za konec
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,58
3
Kar se je napovedovalo že nekaj časa, se je zdaj tudi uresničilo. Boštjan Nachbar je pri 37 letih končal bogato košarkarsko kariero. A nadaljuje delo v košarki, preskok v druge veje košarkarske igre je naredil še pred uradnim koncem.
Po 20 letih profesionalnega igranja je Boštjan Nachbar sklenil, da se na košarkarski parket kot igralec ne bo več vrnil. V zadnji sezoni je sicer dopuščal možnost, da še obleče dres kakšnega od moštev, vendar se to ni zgodilo.
Že decembra je v pogovoru za Sportal dejal, da ciljna črta ni več daleč. "Vsak dan bolj čutim, da bom naredil ta korak. Dogaja se toliko stvari, da sem v bistvu še bolj zaseden kot v času igranja košarke," je takrat dejal Boki, ki so ga leta 2002 15. po vrsti na naboru za ligo NBA izbrali Houston Rockets. To je za zdaj najvišja slovenska uvrstitev in po 16 letih bo 21. junija na letošnjem naboru z Luko Dončićem dočakal naslednika, saj mlademu košarkarju Real Madrida namenjajo eno izmed prvih treh mest.
Povrhu vsega je vpet že v drugo kariero, ki je prav tako povezana s košarko, zato je konec pričakovan.
Športna pot Boštjana Nachbarja
Njegovi košarkarski začetki segajo v mariborsko okolje, kjer je igral za Ovne. Po treh letih profesionalnega udejstvovanja je že sledila selitev v tujino in vse od leta 2000 ostal onkraj naših meja. Liga NBA mu je pomenila vse. Leta 2002 so ga kot 15. izbrali Houston Rockets, kar je še vedno najboljša slovenska uvrstitev na naboru lige NBA.
Fant z žogo, pred 30 leti. Moji prvi košarkarski koraki. Danes se ta pot končuje. Iskrena hvala vsem, ki ste mi pomagali uresničiti moje sanje. pic.twitter.com/h0dbD1SzpU
— Boštjan Nachbar (@BokiNachbar) May 14, 2018
Prav tako je igral za New Orleans in New Jersey. Leta 2008 je sledila vrnitev na Staro celino, čeprav ga je srce še vleklo onkraj luže, a se v ligo NBA ni več vrnil. V Evropi se je najbolj počutil pri Barceloni, življenje pa mu je bilo kakor tudi njegovi družini pisano na koži v Sevilli.
Pečat je pustil tudi v slovenski reprezentanci. Leta 2000 je z mladinsko ekipo v Ohridu postal evropski prvak. Medaljo je želel osvojiti tudi v članski konkurenci. Najbližje ji je bil leta 2009 na Poljskem, ko je četa Jureta Zdovca osvojila nehvaležno četrto mesto. Za izbrano vrsto je zaigral na 58 uradnih tekmah in dosegel 573 točk.
"Moja košarkarska pot je končana"
Malo je manjkalo in Boštjan Nachbar bi se skupaj s slovenskimi navijači leta 2009 veselil medalje na evropskem prvenstvu na Poljskem.
Zdaj se je odločil za ta korak, a dela že pomembne korake tudi v drugačni opravi v svetu košarke. Opravlja namreč vlogo oglednika NBA-moštva Detroit Pistons, v elitni evroligi pa ga je doletela čast, saj so ga izbrali kot vodjo novoustanovljene skupnosti igralcev, ki bi imela tudi glas pri vseh spremembah v evroligi, Mednarodni košarkarski zvezi (Fiba).
"Čeprav že več mesecev nisem stopil na košarkarsko igrišče, sem si dopuščal možnost, da bom košarko še igral. Po dolgem premisleku sem ugotovil, da želja po igranju ni več tako velika, kot bi morala biti, in da imam zdaj drugačne, nove prioritete. Moja košarkarska pot je končana. Za sabo imam 20 let košarkarske kariere. Ko sem kot mlad fant iz Dravograda prvič prijel žogo v roke, sem začel sanjati o igranju v največjih ekipah, slavnih dvoranah in na najpomembnejših tekmah. Te sanje sem uresničil. Danes tega ne bi pisal, če ne bi imel poleg vztrajnosti, sreče in nekaj talenta ob sebi tudi ljudi, ki se jim ob tej priložnosti želim zahvaliti," je v pismu, ki ga je naslovil na MMC, uvodoma dejal Nachbar.
Nato se je dotaknil vseh segmentov na svoji bogati športi poti.
Navijači
"Hvala za vso podporo, tako v reprezentanci kot v klubih. Vedno sem rekel, da sem košarko igral za vas, in ob tem sem neizmerno užival. Energijo, ki sem jo čutil ob vašem glasnem navijanju v nabito polnih dvoranah, je nemogoče opisati. Bil sem zasvojen s tem. In to bom najbolj pogrešal.
Z navijači je spletel posebno vez.
Soigralci
"Vsi, od soigralcev na osnovni soli, v mlajših kategorijah, v reprezentanci, klubih pa do NBA-zvezd -, hvala, da sem z vami lahko delil strast do te igre. Nikoli ne bi užival v uspehih, če jih ne bi imel možnosti deliti z vami. Nekatere prijateljske vezi, ki se spletejo na igrišču, bodo zaradi tega ostale trdne do konca življenja."
Trenerji
"Vsak od vas je name pustil svojevrsten vtis ter mi pomagal na svoj način. Hvala za vašo pomoč in nesebično prenašanje znanja. Spoštujem vas, ker ste iz mene vedno znali iztisniti maksimum. Sam tega velikokrat nisem zmogel."
Starša Vlado in Marija
"Vedno bom hvaležen, da sta mi omogočila slediti mojim sanjam in me učila, kako premagovati ovire. V meni sta prepoznala talent, ki ga brez vajine konstantne pomoči nikoli ne bi mogel razviti. Upam, da sta uživala v spremljanju moje kariere in da sta name ponosna."
Na njegovi košarkarski poti je imel pomembno vlogo tudi oče Vlado.
Brat Grega
"Verjetno nikoli ne boš vedel, kolikokrat si mi pomagal. Podrobno si poznal mojo igro in mi znal svetovati, kadar sem to potreboval. Ker si bil ti kot igralec prikrajšan, sem si prav zato še bolj želel uspeti. Tudi zate. To je bila zame največja motivacija."
Tara in Ajda
"Vajino navijanje, čeprav povsem otroško in nedolžno, mi je prineslo več zadovoljstva kot vse zmage in pokali. Besede 'Ati, ti si najboljši!' so zame pomenile zmago - ne glede na rezultat na igrišču. Ob vaju sem pozabil na skrbi iz košarke, moj fokus se je preusmeril na vaju in ob tem ne bi mogel bolj uživati. Želel bi si, da bi samo za vaju igral še nekaj let, ampak naj bodo naši skupni spomini ob igrišču toliko bolj dragoceni."
Družina na čelu z ženo Anko mu je vedno stala ob strani. Na fotografiji je tudi hčerka Tara, ko je bila še mlajša.
Anka
"Skupaj sva od takrat, ko sem bil nihče. Pomagala si mi na vsakem koraku in VEDNO verjela vame. Odrekla si se svoji karieri, da si pomagala graditi mojo. Kjerkoli smo živeli, ti je uspelo to mesto spremeniti v naš dom. Skupaj sva šla skozi visoke vzpone in nizke padce. Sam bi obupal, s teboj ob strani pa sem se pobral, nadaljeval in dosegel nov vrh. Vedno si pozitivna in vedno verjameš. Beseda hvala nikoli ne bo dovolj. Rad te imam."
Košarka
"To zame nikoli ni bila le igra, ki se loči na zmage in poraze. Košarka so ljudje, spomini, doživetja in občutki. Košarka bo zato vedno del mojega življenja. Veselim se novih začetkov."
3