Ponedeljek, 3. 12. 2018, 19.07
5 let, 4 mesece
Alen Omić kritizira košarkarsko zvezo: Spremeniti morajo stvari
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,30
14
Alen Omić je bil pripravljen pozabiti na vse.
Na zadnjih tekmah bi slovenska košarkarska reprezentanca krvavo potrebovala visokega centra, kot je Alen Omić. Nekdaj je bil del reprezentance, zdaj pa so se mu na Košarkarski zvezi Slovenije odrekli, ker so mu dejali, da še vedno čakajo na Anthonyja Randolpha.
V zadnjem kvalifikacijskem ciklusu za nastop na svetovnem prvenstvu smo lahko videli kar nekaj košarkarjev, ki so del evroligaških klubov, a so vseeno zaigrali za izbrano vrsto.
Tudi soigralci Alena Omića so pomagali črnogorski reprezentanci, da je v igri za odhod na Kitajsko. Od slovenskih igralcev, ki so del evroligaških klubov (Klemen Prepelič, Jaka Blažič, Jurij Macura in Alen Omić), ni bil nihče del članske izbrane vrste.
Tisti, ki poznajo Omića, dobro vedo, da je človek, ki zna pozabiti na pretekle dogodke. In to je pripravljen storiti tudi v slovenski reprezentanci, potem ko se mu je zaradi naturalizacije Anthonyja Randolpha izmuznil odhod na lansko evropsko prvenstvo, na katerem je Slovenija osvojila zlato medaljo.
"Evroligaški igralci pridejo, če se jih vpraša"
"Nekaj stvari se bo moralo spremeniti, da se bom vrnil v reprezentanco."
"Moti me, malce sem jezen zaradi nastalega položaja. Presenečen sem bil, ko so se odločili za to potezo. Sloveniji sem dal veliko. Preselil sem se v državo, živel tam. Kupil sem hišo. Sloveniji sem dal vse. Zdaj me nihče ne kliče, ker vedo, da sem nekoliko jezen. Spremembe se morajo zgoditi. Luka Dončić in Klemen Prepelič ne prideta. Dobro, Luka je v ligi NBA, vendar evroligaški košarkarji pridejo, če se jih vpraša. Prepelič, Blažič in morda jaz. Moji moštveni kolegi pri Budućnosti so igrali za svojo reprezentanco," je za Eurohoops dejal Omić.
In Črna gora je na primer zmagala na tekmi v zadnjih nekaj dneh: "Vidite? To se zgodi potem. Vendar slovenska zveza ne poskusi. Ne vprašajo. To ni moja odločitev."
Čeprav so ga zavrgli v nehvaležnem trenutku, je še vedno pripravljen vskočiti: "Presenečen sem, kako se ukvarjajo z mojo situacijo. Nekaj stvari se bo moralo spremeniti, da se bom vrnil v reprezentanco. Zadnjo sezono sem igral dobro. Dobro sem bil pripravljen. Ni lahko. Nekaj košarkarjev mora priti nazaj."
"To je bila odločitev ljudi, ki so na zvezi. Kaj pa prihodnost?"
"Dobro, če ne bi igral v kvalifikacijah, potem bi bilo prav. Brez težav. A sem dal nekaj, da se je reprezentanca uvrstila na prvenstvo. To je bila odločitev ljudi, ki so na zvezi."
In o kakšnih spremembah razmišlja Omić? "Ni lahko videti, kaj se dogaja. Morajo biti bolj resni. Ko nekdo pride v reprezentanco, mora ostati del nje. Nisem košarkar, ki pride in gre. Osem let sem igral za slovensko reprezentanco, od mladih selekcij do članske. Igral sem na svetovnem prvenstvu leta 2014 in evropskem 2015. Nekaj izkušenj že imam za seboj. Nimam pa medalje. Igral sem v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo 2016. Nato pride evropsko prvenstvo in mene ni. Zakaj? Dobro, če ne bi igral v kvalifikacijah, potem bi bilo prav. Brez težav. A sem dal nekaj, da se je reprezentanca uvrstila na prvenstvo. To je bila odločitev ljudi, ki so na zvezi."
Z generalnim sekretarjem zveze Rašem Nesterovićem ne govori. Ne kliče ga, kakor tudi on ne njega. In pravi, da je presenečen: "In ne le jaz. Vsi igralci slovenske reprezentance. In ne le igralci. Vsa Slovenija na sploh. Jasno, veseli so, ker so osvojili zlato medaljo in pokal. Veliko truda so vložili, da jim je uspel veliki met. Kaj pa prihodnost?"
Upajo, da se bo Randolph vrnil, Omića spet dali na stranski tir
Bosta s Klemnom Prepeličem spet kdaj igrala skupaj za reprezentanco?
Kljub krivici, ki se mu je zgodila, pa še vedno pušča odprta vrata izbrani vrsti. A ne bo vse samoumevno: "Selektorja spoštujem. Dober je. Z njim sem govoril o tem, kaj se je zgodilo lani. Pripravljen sem igrati zanj. Le zanj. Govoril sem tudi s Prepeličem in mi je dejal, da greva igrat skupaj. Rekel sem mu, da moram razmisliti, potem sem povedal selektorju, da sem pripravljen igrati. Dejal sem mu, da sem pripravljen vse pozabiti. In kaj se zgodi? Poklical me je po desetih dneh in rekel, da so se stvari spremenile. Upajo, da se bo morda Randolph vrnil. Po tem sem mu dejal: hvala za vse in naj me ne kliče več. To ni trenerjeva težava. Vem, čigava je. Ko se bosta vrnila Prepelič in Blažič, se bom vrnil tudi sam."
14