Petek, 20. 11. 2020, 9.00
3 leta, 5 mesecev
Intervju s kolesarko Uršo Pintar (Alé BTC Ljubljana)
Sezona nepredvidljivosti, spodbudnih rezultatov in 33 testiranj na koronavirus #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,00
Za Uršo Pintar, kolesarko ekipe Alé BTC Ljubljana, je ena od najboljših sezon, pa čeprav po padcu na začetku leta tega ni pričakovala.
Za Uršo Pintar, 35-letno kolesarko iz profesionalne kolesarske ekipe Alé BTC Ljubljana, diplomirano ekonomistko in desno roko trenerja in selektorja Gorazda Penka, je pestro in nepredvidljivo leto. Leto, ki se je zaradi pretresa možganov klavrno začelo, a s kar nekaj vrhunci zelo dobro končalo. Med drugim je prvič postala državna prvakinja v cestni vožnji, povsem pa se je približala tudi zmagovalnemu odru ene od pomembnejših enodnevnih dirk.
Koliko kilometrov imate letos v nogah?
Leto sem zaradi zdravstvenih težav v začetku sezone sklenila s 14 tisoč kilometri, medtem ko sem prejšnja leta zbrala od 17 tisoč do 18 tisoč kilometrov.
Sezono ste končali z Dirko po Madridu, ki se je dogajala v istem času kot Vuelta, na kateri je znova zmagal Primož Roglič. Ste glede na ukrepe sploh lahko spremljali razplet moške dirke?
Ne, žal ne. Dobili smo navodila, da moramo takoj po končani dirki zapustiti parkirišče in sprostiti območje. To pomeni, da smo konec dirke in podelitev lahko spremljali samo po televiziji, medtem ko je bila na večerni podelitvi lahko prisotna zgolj zmagovalka dirke (Nemka Lisa Brennauer iz ekipe Ceratizit-WNT Pro Cycling, op. a.).
Nemka Lisa Brennauer (Ceratizit-WNT Pro Cycling) in Primož Roglič (Jumbo-Visma), zmagovalca ženske in moške Vuelte
Kaj pa lani, ko je bil Madrid močno slovensko obarvan?
Da, lani pa smo lahko ostale na podelitvi. Noro, toliko slovenskih zastav …
Če bi morali letošnjo sezono opisati z enim pridevnikom, kaj bi dejali?
Lahko z več pridevniki? Sezona je bila zelo zanimiva in nepredvidljiva.
Kje vas je ujel drugi val epidemije novega koronavirusa?
V Belgiji, v obdobju, ko sta bili na sporedu dirki Liege–Bastogne–Liege in Valonska puščica, potem pa je bilo po Liegu pol naše ekipe pozitivne na novi koronavirus in se je za nas vse ustavilo. Vsi smo šli v izolacijo. Tudi mi, ki smo bili na testu negativni.
Tako smo naslednje štiri dirke zaradi virusa izpustile in takrat tudi zdrsnile po lestvici UCI. S tretjega na osmo mesto. Do konca sezone smo odpeljale samo še Dirko po Madridu, ta se je iztekla na isti dan kot Vuelta, pa še to ne vsa ekipa, saj se dekleta, ki so bila na testu pozitivna, niso mogla pripraviti na dirko.
Urša Pintar o 33 testih na novi koronavirus, ki jih je opravila v letošnji sezoni:
Ampak kljub vsemu, sezona 2020 je bila za vas zelo uspešna. In to z več vrhunci.
Da, glede na to, kako se je februarja vse skupaj začelo, se je izteklo res dobro. Na dirki v Avstraliji (na dirki Cadel Evans Great Ocean Road Race, op. a.) sem se poškodovala in utrpela pretres možganov, kar je pomenilo, da sem se skoraj za dva meseca povsem ustavila.
Zdravniki so mi svetovali, naj se čim bolj umirim. To je bilo ravno v obdobju prvega vala epidemije, tako da mislim, da preveč niti nisem zamudila, je pa res, da ni bilo kontinuiranega treninga, kot sem si ga želela.
"Sezona 2020 je bila zanimiva in nepredvidljiva."
Kako ste sami občutili poškodbo? Vrtoglavica, glavoboli?
Imela sem simptome, kot je glavobol, motila me je svetloba, bila sem zelo utrujena. Na začetku sploh nisem bila sposobna izvajati optimalnih treningov.
Res sem morala začeti zelo postopoma. Tudi ko sem končno začela trenirati, sem ugotovila, da moram zmanjšati treninge. Intenzivnost niti ni bila težava, količina pa. To so mi svetovali tudi strokovnjaki iz URI Soča, ki so mi bili v fazi okrevanja v veliko pomoč. Povedali so, da je vse v redu z mano, a bom potrebovala kar nekaj časa, da se sestavim nazaj.
Se spomnite padca?
Ne. Pravijo, da je bolje tako. Sem pa bila takoj po padcu na nogah …
V kakšen rang vaših poškodb spada?
Kar na vrh. To je bilo nekaj najhujšega, kar se mi je do zdaj zgodilo. Poškodba je vplivala na ves potek sezone. Vseskozi sem morala biti precej bolj previdna. Nisem smela pretiravati. S trenerjem Gorazdom Penkom sva prilagodila treninge. Ti so bili krajši, vendar zelo intenzivni.
Konec junija na na Ambrožu pod Krvavcem postala državna prvakinja v cestni vožnji. Kronometer je zaradi bolezni izpustila.
Vnovični zagon sezone se je konec junija zgodil z državnim prvenstvom v cestni dirki s ciljem na Ambrožu pod Krvavcem, kjer ste zmagali, potem pa vas teden dni pozneje ni bilo na štartu kronometra. Kaj je bil razlog?
Bolezen. Po državnem prvenstvu na cesti sem zbolela. Seveda sem najprej pomislila na covid-19, vendar je bil test negativen. Dejstvo je, da je bila cestna dirka državnega prvenstva zelo zahtevna, saj smo štartale skupaj s fanti, s člansko vrsto. Dva kroga sem ohranila stik z moškimi, hitrosti so bile res velike, mislim, da sem od sebe dala največ. Tudi vzpon na Ambrož sem izvrstno odpeljala, še nikoli nisem obračala takih vatov. Nekaj dni zatem sem zbolela. Vročina, bolečine v grlu … In spet sem se morala ustaviti. Za približno dva tedna. Žal sem zato kronometer izpustila.
Je pa bilo to eno od najboljših državnih prvenstev v kolesarstvu. Prvič smo štartale s člani. Prejšnja leta smo štartale z mladinci, letos pa niso imeli prvenstva in smo štartale s člani. To je bilo za nas in za našo pojavljanje v medijih in javnosti res super. To je bila res lepa poteza Kolesarske zveze Slovenije.
Bo to od zdaj stalna praksa?
Te informacije žal nimam, a bi bilo to zame zelo zanimivo. Glede na zahtevnost dirke res lahko preizkusiš svoje meje. Tudi ženske dirke svetovne serije so vedno težje, hitrosti so vedno večje.
Naslednji vaš vrhunec je bila enodnevna dirka Giro dell'Emilia v Bologni sredi avgusta, kjer ste s četrtim mestom dosegli največji uspeh v mednarodnem merilu.
Res je, to je eden od mojih najboljših rezultatov. Zaradi skrčenja sezone je bila letos na štartu res močna konkurenca.
Dirka se konča z vzponom na San Luco, ki je sicer kratek, a zelo zahteven, in ja, tam mi je uspelo ostati v ospredju in sem na koncu s četrtim mestom dosegla uspeh kariere. Čisto malo mi je zmanjkalo do stopničk.
Na enodnevni dirki Giro dell'Emilia ji je za las zmanjkalo do zmagovalnih stopničk, je pa s 4. mestom dosegla svoj največji uspeh v karieri.
Kakšna je razlika v denarni nagradi med 3. in 4. mestom?
Kar velika. So pa nagrade precej višje kot prejšnja leta. Tukaj Mednarodna kolesarska zveza vlaga veliko truda, da žensko kolesarstvo tudi na tej ravni približa moškemu.
Na večjih dirkah, kot sta Tour de France za ženske in Vuelta, je nagradni sklad že večji, a še vedno ne tako visok kot pri moških.
Do leta 2022 naj bi plače kolesark v ekipah svetovne serije izenačili s plačami kolesarjev v prokontinentalnih ekipah, torej enega ranga nižje. Kako daleč je to?
Res je, ta proces se je začel z letošnjim letom. Minimalna plača se bo dvigovala vsako leto. To velja samo za ekipe svetovne serije. V tem rangu pa je trenutno osem ekip.
Prihaja tudi ženska ekipa Jumbo-Visme?
Res je, le da ne vemo, kakšna bo usoda ženske ekipe CCC. Kakorkoli, v prihodnji sezoni bo verjetno med osem in deset ekip ženskih ekip svetovne serije.
Kaj se je za vas spremenilo z združitvijo ekipe BTC City Ljubljana z italijansko ekipo Ale Cipollini? Kako se to opazi v praksi?
Razlike zagotovo so. Finančno je ekipa bolj stabilna in proračun je večji, kar nam omogoča tudi boljšo izvedbo logistike. Letos večinoma na dirke letimo, medtem ko smo prejšnja leta večkrat potovali po cesti. Pri tem nam je precej lažje.
Tudi osebja je več. Raven tekmovalk se je dvignila, saj si ekipa zaradi večjega proračuna lahko privošči boljše tekmovalke (v ekipi sta tudi nekdanji svetovni in evropski prvakinji Marta Bastianelli in Tatiana Guderzo, op. a.).
Na sploh je vsa zadeva bolje organizirana. Že prej smo bili, ampak zdaj je ta raven še višja. Imamo tudi avtodom in več vozil, kar vse skupaj poenostavi.
Pa seveda tudi to, da kot ekipa World Tour lahko nastopamo na vseh dirkah najvišjega ranga, medtem ko prej za nekatere od najpomembnejših dirk vabila nismo prejele.
Kaj je v ženskem kolesarstvu vrh tekmovalnega koledarja?
Zagotovo svetovno prvenstvo, pa ženske dirke World Tour, kot so Liege–Bastogne–Liege, Dirka po Flandriji, Vuelta, Tour, Giro, Valonska puščica …
Tudi na svetovnem prvenstvu ste dosegli nov mejnik. S 17. mestom ste presegli rezultat s SP v Bergnu leta 2017 (22. mesto) …
Najprej sem bila vesela, ker so izbrali tako zahtevno traso, ki je pisana na kožo tipu kolesarke, kot sem sama. Ko sem izvedela za traso, je bil vsekakor moj cilj preseči lastni rezultat iz Norveške. Dirka je bila na visoki ravni, odlično izpeljana. Vedela sem, da bo težko in da se bo treba zelo pripraviti nanjo.
Želela sem si še višje, ampak lahko rečem, da sem glede na potek sezone in vse težave, ki so me pestile, z razpletom lahko zadovoljna.
Na svetovnem prvenstvu v Imoli je s 17. mestom popravila svoj najboljši rezultat na svetovnih prvenstvih.
Sezona 2020 je torej končana. Kolo boste lahko za nekaj dni pustili v garaži. Kaj vas čaka v prihodnjih dneh? Kje boste preživeli proste dni?
Po Madridu sem si vzela čas za počitek, pri čemer sem še vedno aktivna. Kolo sem sicer postavila na stran, veliko hodim, predvsem po okoliških hribih. Čaka me dva ali tri tedne počitka, potem pa se vračam nazaj na kolo.
Že decembra imamo prvi spoznavni konec tedna v Italiji, kjer bomo dobili več informacij o koledarju v prihodnjem letu in se seznanili z novimi članicami naše ekipe.
