"Lude" Slovence po osmih dneh klancev nagradil Jan Tratnik

Uroš Valant Foto: osebni arhiv Uroš Valant V preteklem tednu je skupina slovenskih rekreativnih kolesarjev, med njimi Uroš Valant, ki nam je nedavno o kolesarskih izziv doživeto razlagal v sobotnem intervjuju, prevozila Route de Grandes Alpes. Prek slovitih francoskih alpskih prelazov, ki jih poznamo s Toura in tudi relija Monte Carlo, so kolesarili od Ženevskega jezera do francoske riviere.

Že drugi dan so čez prelaze Col de Colombiere, Col de Aravis in Col de Saisies naredili 2500 višinskih metrov, in to na samo 70 kilometrih. Valant, ki ga bolje poznamo kot nekdanjega trenerja ameriškega nogometa in komentatorja tekem lige NFL, je četrti dan na poti opisal kot popoln kolesarski dan. "Sončno in ne prevroče vreme ter dva znamenita prelaza. Najprej Col d'Iseran, 2700 metrov visok in vsaj zame najlepši francoski prelaz. Najprej občuduješ prelepo dolino Isere, na drugi strani dolino reke Cenis. Po spustu po dolini pa vzpon na Col du Telegraphe, ki je sestavni del skoraj vsakega Toura."

Zaradi okvare celoten prelaz na velikem verižniku

Peti dan jih je čakal ikonični Galibier. "Zame je zaklet. Pred sedmimi leti sem zadnjih pet kilometrov umiral v krčih, danes sem moral zaradi okvare cel prelaz opraviti na velikem verižniku ("šajbi" po slovensko). No, tudi to je bilo kar precejšnje mučenje in v fazi samopomilovanja nisem bil preveč dovzeten za vse lepote Savojskih Alp. Na srečo sem težavo odpravil kar med postankom pri spustu, nato sem lahko smuknil še na stranski projekt, na Col du Granon, kjer je Pogi izgubil Tour 2021. No, ker seveda o svojih načrtih nisem mogel biti tiho, jo je na koncu v ta strmi in nepopustljivi desetkilometrski klanec mahnila kar vsa skupina. Kljub težavnosti vzpon priporočam, če boste kdaj načrtovali kolesarjenje v teh krajih, res so razgledi dih jemajoči," je podvige kot vselej slikovito na Facebooku opisoval Valant, ki je "specialkar" postal šele po 40. letu, danes pa letno naredi več kot deset tisoč kilometrov in 200 tisoč višinskih metrov.

"Slovenci smo v največji vročini ponovili Bonette"

Nezemeljska pokrajina na Col de la Bonette Foto: osebni arhiv Uroš Valant Sedmi dan je bil najtežji. "Seveda po lastni krivdi. Na programu smo imeli samo vzpon na najvišji asfaltiran prelaz, 2800 metrov visok mastodont Col de la Bonette, in na koncu vzpon na Rimplas. Triindvajsetkilometrski Bonette je šel po pričakovanjih, saj sem klanec poznal. Dolga, v nežne ovinke speljana cesta, nekje zelo strma in neskončna. Zanimivo, da me je življenje že tretjič pripeljalo na ta dih jemajoči vrh. In tu je padla ideja ... Gremo do Isole 2000, kjer je bil letos cilj etape Toura. Zamisel se je prijela. Gremo še na vrh do prelaza Lombarde, ki je še višje, na 2350 metrih. In smo, "ludi" Slovenci, v največji vročini ponovili Bonette, 1500 višinskih metrov v 20 kilometrih je naneslo. Seveda smo po 43 kilometrih vzpenjanja na vrh noge ubili, priti pa je bilo treba še na Rimplas in stegna so na teh zadnjih 500 metrih kriče protestirala."

Osem dni kolesarjenja čez ikonične francoske prelaze Foto: osebni arhiv Uroš Valant

Zadnji dan so sledili še trije klanci. "Boleče noge ... Najprej so protestirale za Col de Colmiane, ki je bil dokaj kratek in položen, toda na legendarni Col de Turini, kjer sicer poteka reli Monte Carlo, je bila druga pesem. Sicer je cesta izjemna, zavita v serpentine in blage ovinke se ves čas poskuša dvigniti na več kot deset odstotkov, kar ob 1200 višinskih metrih in 13 kilometrih ni mačji kašelj. Na vrh sem prišel popolnoma izmučen. Malce manj izmučen je bil Jan Tratnik, ki ga je naključje ravno ob našem basanju z malico prineslo na vrh. Toliko je bil prijazen, da je poziral za skupinsko sliko. Zadnji vzpon na Col de Castillon je bil bolj formalnost, ampak za nas velik korak, saj je bil to zadnji klanec." Po spustu v Menton so Valant in kolegi letošnji poletni dopust končali. 

Sportal Po 40. letu postal specialkar: Na leto naredim vsaj deset tisoč kilometrov, večino tur v klanec