Božič, Jarc, Koren in Kump na dirki Pariz‒Roubaix

Povsem isti uvod je bil v povezavi s to dirko napisan tudi lani. Razlika je le v tem, da bodo tokrat dirko izvedli že stodvanajstič. Dirka Pariz‒Roubaix je tretja od petih najbolj pomembnih enodnevnih klasičnih dirk v sezoni. Ena izmed petih spomenikov kolesarstva. To so dirke Milano‒San Remo, dirka po Flandriji, Pariz‒Roubaix, Liege‒Bastogne‒Liege in dirka po Lombardiji. Vseh pet najpomembnejših enodnevnih dirk se med seboj močno razlikuje. Pariz‒Roubaix ni najdaljša med njimi. To je dirka Milano‒San Remo, ki ima 40 kilometrov več. Dirka Pariz‒Roubaix tudi ni najstarejša. Štiri leta daljšo zgodovino ima Liege‒Bastogne‒Liege. Dirka Pariz‒Roubaix je povsem ravna in ni namenjena hribolazcem, kot sta Liege‒Bastogne‒Liege in dirka po Lombardiji. A takšne dirke, kot je dirka Pariz‒Roubaix, ne morejo prirediti nikjer drugje kot v severnem delu Francije. Dirka je legendarna in znana tudi po tem, da zmagovalec za zmago namesto pokala prejme granitno kocko. In to si želi imeti prav vsak v svoji vitrini, ki je kadarkoli stal na štartni črti te preizkušnje.

Na tekmovanju Milano‒San Remo je zmago slavil Alexander Kristoff, na dirki po Flandriji pa Fabian Cancellara (Trek Factory Racing). In prav Cancellara, ki je Milano‒San Remo končal na drugem mestu, je tudi tokrat prvi favorit za zmago na "severnem peklu", ki je drugo ime za dirko Pariz‒Roubaix. Cancellara je že leta 2010 zmagal dirko po Flandriji in dirko Pariz‒Roubaix. Ta dosežek je ponovil tudi lani in tudi letos je na dobri poti, da mu to uspe. Če mu bo, bo prvi v zgodovini, ki je v istem letu trikrat zmagal ob dirki. Njegovi največji tekmeci bodo Tom Boonen, Sep Vanmarcke, Peter Sagan, Niki Terpstra, Greg Van Avermaet, Alexander Kristoff, John Degenkolb, Taylor Phinney in Zdenek Stybar. Seveda bo tu še nekaj odličnih kolesarjev, kot so Stijn Devolder, Stijn Vandenbergh, Damien Gaudin, Sebastian Langeveld, Geraint Thomas, Bjorn Leukemans, Filippo Pozzato in Edvald Boasson Hagen.

Od četverice Slovencev, ki bodo nastopili na dirki, dolgi 257 kilometrov, ima največ izkušenj Kristijan Koren, ta bo na njej nastopil že petič v karieri. Leta 2010 je nastopil prvič in jo končal na sijajnem 23. mestu. "Nisem prav nič zadovoljen. Noge niso dovolj močne, da bi se lahko veselil nedeljske dirke. Zavedam se, da me čaka trpljenje," je za Sportal povedal Koren.

Po izkušnjah sledi Borut Božič, zanj bo to četrti nastop. Božič je tudi edini izmed Slovencev, ki je v tem trenutku sposoben uvrstitve v dvajseterico najboljših. Že tretjič bo na dirki nastopil Blaž Jarc, ki je dirko enkrat končal in enkrat odstopil. Marko Kump, ki je lani nastopil prvič, bo imel tako kot Božič proste roke, saj sta njegova moštvena kolega Daniele Bennati in Matti Breschel poškodovana. Kljub temu da se znova obeta lepo sončno vreme, se zaradi 28 odsekov kock obeta nora dirka. Najpomembnejše bo preživeti prvih 200 kilometrov in začeti zadnjih 60 kilometrov v ospredju. Tistemu, ki mu bo to uspelo brez padcev, tehničnih težav in bo imel v nogah še dovolj moči, se obeta vrhunska uvrstitev. Na tej dirki ti ne pomaga nobena taktika, ampak le veliko sreče in zelo močne noge.