"Pot do vsakega Stanleyjevega pokala je posebna, a za tega smo se morali resnično boriti"

"Letos smo prestali mnogo več kot leta 2012. Koliko sedmih tekem (v prvih treh serijah so odigrali maksimalno število tekem, in sicer 21, op. a.), bili smo že stisnjeni ob zid, a smo se vrnili. Pot do nagrade je bila resnično edinstvena. Vsekakor je vsak Stanleyjev pokal poseben, a za tega smo se morali resnično boriti," se je po zadetku, ki je v 95. minuti prinesel olajšanje, trnove poti do svetega grala, zanj že tretjega, spomnil čustveni Justin Williams.

Dvaintridesetletnik, ki mu je pripadel tudi naziv najkoristnejšega igralca končnice, v kateri je zbral 25 točk (devet zadetkov, 16 podaj), je bil ob prejemu nagrade izjemno ganjen: "Dobiti to nagrado (Conn Smythe Trophy, op. a.) in aplavz soigralcev je bilo zame res nekaj posebnega in zelo čustvenega. Ne morem verjeti, da je pripadla meni, fantu iz Cobourga, ki ljubi igro, ki jo igra, in je bil vsa ta leta obkrožen z izjemnimi soigralci. Res posebna stvar."

Mož, ki je razblinil še zadnji dvom o zmagovalcu, je bil Alec Martinez, ki je po zmagovitem zadetku od veselja "ponorel": "Ko sem zadel, se mi je povsem 'utrgalo'. Ne spomnim se dobro, mislim, da sem odvrgel opremo in kar naenkrat so vsi začeli prihajali proti meni, da nisem mogel dihati. Ne vem … Preprosto sem srečen za te fante. Ni pomembno, da sem zadel prav jaz, ampak da je naša ekipa zmagala. Imamo neverjetno skupino hokejistov, ki se med seboj odlično razumejo. In to je najpomembneje. Nepopisni trenutki in izjemno veselje, ker nam je uspelo."

V prihodnje jih čaka še veliko dela

Po drugem naslovu v treh letih so novinarji Kralje že začeli spraševati, ali Los Angeles postaja dinastija, a igralci ne želijo prehitevati dogodkov.

"Ne vem, s tem se bolj ukvarjate mediji. Mi želimo le biti konsistentna ekipa. To je samo dokaz, kako velike karakterje imamo v naši ekipi. Neverjetno," je dejal Martinez, branilec Drew Doughty pa je dodal: "Imamo odlično skupino fantov, a bomo morali v prihodnje še veliko delati."

Velik kamen od srca se je odvalil tudi Jeffu Carterju, ki je v isti sezoni osvojil tako Stanleyjev pokal kot zlato olimpijsko medaljo: "Bilo je noro leto, res noro. Ne bi si mogel želeti več. Za menoj je nekaj norih mesecev in počasi se poskušam zavedati vseh uspehov. Morali smo se resnično potruditi za ta pokal, a za to smo tu, zato igramo hokej."

In zdaj jih čaka še nekaj norih dni, še posebej veselo bo v ponedeljek, ko bodo na paradi proslavljali skupaj z navijači.