Ne obremenjuje se z visokimi pričakovanji, raje ostaja realen

Pred slovensko hokejsko reprezentanco je le še nekaj treningov, pripravljalna tekma proti Nemcem, v soboto pa že prvi obračun (proti Belorusom) na svetovnem prvenstvu najkakovostnejše skupine, ki ga bosta med 1. in 17. majem gostili Praga in Ostrava. Tam bo del slovenske falange tudi branilec Blaž Gregorc, za katerega bo to peto prvenstvo, tretje med elito.

Za Blejca, ki se je z življenjem v tujini in samostojnostjo najprej spoznaval na Švedskem, nato za kratek čas še na Danskem, je Češka vse prej kot neznanka. Zadnji dve sezoni je namreč član češkega prvoligaša Pardubice, pri katerem bo igral tudi v prihodnji sezoni. "Zdaj sem se že povsem navadil. Počutim se dobro. Sploh zdaj, ko je prišel še Lix (Robert Kristan se je Pardubicam pridružil pred sezono 2014/2015 in bo tam igral tudi v prihodnji, op. a.), je še bolje. Sva le dva Slovenca, tako da se lahko v slačilnici še malo po slovensko pogovarjava in je obema malo lažje," je zadovoljen Gregorc, eden od redkih tujcev v klubu.

"Tujcev je v vsej ligi na splošno zelo malo, ker Čehi dajo veliko na svoje igralce. Ob domačih igralcih je še nekaj Slovakov, kakšen Američan, v zadnjem času pa malo več Slovencev (Mitja Robar, Luka Vidmar, Robert Sabolič so v zadnji sezoni igrali v prvi češki ligi, eno tekmo je odigral še Miha Štebih, op. a.). Morda nas zdaj malo bolje poznajo, sploh po olimpijskih igrah so malo bolj pozorno začeli spremljati Slovence, prej sploh niso veliko vedeli o nas. Zdi se mi, da so OI Sloveniji naredile ime."

Dolga tradicija in ambiciozni cilji

S Pardubicami, katerih začetek sega v daljno leto 1923, je še drugo sezono končal v četrtfinalu, v katerem jih je izločil poznejši prvak Litvinov. Tako vodstvo, igralci kot navijači si želijo več, najbolje bi bilo kar ponoviti leto 2012, ko so zadnjič postali prvaki češke Extralige.

"To je velik klub, z bogato tradicijo. Četrtfinale ni bil v redu. Na koncu rednega dela smo sicer res igrali zelo slabo, nanizali devet porazov in padli celo na deveto mesto. To je pomenilo, da smo morali še v dodatne boje za četrtfinale, v katerega smo se uvrstili, tako da je bil morda na koncu kdo še zadovoljen. A klub vsako leto cilja vsaj na polfinale, če ne kar finale. Gre le za organizacijo, ki ima bogato zgodovino, velikokrat so že zmagali v ligi, tako da gredo skoraj vsako leto na prvaka. Tudi prihodnje leto bo verjetno podobno," nad klubskim izidom sezone ni najbolj navdušen 25-letnik.

Navijaška norija

Je pa zato lahko toliko bolj vesel podpore, ki jo ima njegov klub s tribun. Domače tekme si v povprečju ogleda 8.300 ljubiteljev hokeja, kar Pardubice v Evropi uvršča na 14. mesto, v češki Extraligi pa povsem na vrh.

"Na naše tekme je prihajalo okoli osem tisoč gledalcev – dvorana pa je za deset tisoč –, ki so vseskozi navijali, tako da je bilo vedno kar glasno. Tega nisem bil vajen, saj sem prej igral na Švedskem, kjer je bilo vse skupaj bolj podobno gledališču. Tu pa se med tekmami navija in tudi pije 'na polno' (smeh). Sploh nore navijače pa imajo v Brnu, kjer so se, ne glede na to, ali so zmagovali ali izgubljali, drli kot nori in spodbujali svoje."

Lačni in žejni ne bodo

Tudi Slovenija bi na prvenstvu lahko dočakala lepo število gledalcev, Ostrava, kjer bo Gregorc z reprezentančnimi kolegi v skupinskem delu napadal obstanek v elitni druščini, ni prav daleč. "Podpora s tribun nam bo prav prišla. Slišali smo, da naj bi prišlo kar veliko navijačev, kar je za nas odlično," se Gorenjec veseli spodbud iz slovenskih grl in potrdi, da navijači vsekakor ne bodo lačni in žejni: "Ob omembi Češke najprej pomislim na dobro hrano. Ta je, za razliko od Švedske, zelo podobna naši. In pivo … tega je tam na pretek in še poceni je (smeh). Vsi hvalijo Pilsner Urquell, tako da je morda ta res najboljši, a naj poskusijo sami."

Bolje kot trening

Naš sogovornik je z risi v pripravah odigral pet tekem, dvakrat so premagali Japonsko, po enkrat Madžarsko, Hrvaško in Avstrijo.

"O pripravljalnih nasprotnikih smo že veliko povedali, res da bi raje igrali s kom drugim kot s Hrvati, a tudi tista tekma je bila za nas boljša, kot če bi imeli trening. Bi bil pa seveda še kakšen močan nasprotnik iz skupine A ob Nemcih (Slovenija se bo z Nemci na zadnji pripravljalni tekmi udarila v sredo, op. a.) še kako dobrodošel. Bomo videli, kako bo v Nemčiji, tisto tekmo bomo morali odigrati, kot da gre že za svetovno prvenstvo, saj se bo tri dni zatem že začelo za res," je nekaj besed nasprotnikom v pripravah namenil Gregorc in dodal: "Sicer pa smo se na teh tekmah še malo lovili. Ob težkih treningih smo imeli na nekaterih srečanjih še malo težke noge. Vemo, da imamo še veliko rezerv, predvsem v igri z igralcem več, power-play nam namreč ni stekel, sploh našemu napadu ne, tako da bomo to do prvenstva še popravili."

"Bodimo realni"

Časa do prve tekme – v soboto, 2. maja, jim bodo nasproti stali Belorusi, nato v manj kot 24 urah še Rusi, pozneje se bodo pomerili še s Slovaki, Finci, Norvežani, Američani in Danci – ni več veliko, pričakovanja slovenske javnosti pa so po sedmem mestu na olimpijskih igrah narasla.

"Kaj reči glede urnika? Mi smo še kar le Slovenci, ne vem, ali nas bodo sploh kdaj resno jemali, ampak jim bomo poskusili pokazati, da nismo od muh," se je na našo opazko, da je Slovenija edina, ki bo v Ostravi odigrala dve tekmi v manj kot 24 urah, odzval branilec in se dotaknil še pričakovanj: "Ljudje pričakujejo vedno več. Videli so nas na olimpijskih igrah in morda zdaj mislijo, da bomo kar neprestano delali čudeže. Malo pa moramo biti realni. Tudi jaz pravim, da je cilj obstanek, potem bomo pa videli, kaj bo. Seveda je mogoče tudi kaj več, a moramo iti iz dneva v dan."

In kdo bo najmanj ugoden nasprotnik? "Vemo, da so nekatere reprezentance, med njimi tudi Finci, izjemno hitre in da bodo takoj kaznovale naše napake. Mislim, da bomo točke bolj iskali proti Dancem, Norvežanom, če nam bo uspelo presenetiti koga od večjih, toliko bolje," razmišlja Gregorc in prikima, da bo z Anžetom Kopitarjem veliko lažje: "Vsi vemo, kdo je Anže. Že s svojo pojavo nam da veliko, je kot tista češnja na vrhu torte (smeh). Z njim smo bolj samozavestni in že na treningu damo več od sebe."