Muršak: Z –19 stopinjami Celzija se ne obremenjujem

Petindvajsetletni slovenski reprezentant ima za seboj pestro sezono. Med stavko v NHL-u je dobre tri mesece nosil dres ljubljanske Olimpije in bil v tistem času najbolj učinkovit hokejist lige EBEL. Ko sta vodstvo lige NHL in sindikat igralcev sklenila dogovor, se je vrnil v Detroit, kjer ni ostal prav dolgo. Že na prvi tekmi si je poškodoval ključnico, kaj kmalu pa je moral zapustiti industrijsko mesto in se preseliti k podružnični ekipi Grand Rapids Griffins. Obliž na rano je vsekakor naslov prvakov lige AHL, ki ga je moštvo osvojilo sploh prvič v svoji zgodovini. Zdaj se optimistično odpravlja novim ciljem naproti. Preizkusil se bo v ligi KHL. V torek začne klubske priprave s soigralci Amurja iz Khabarovska, mesta na daljnem vzhodu Rusije, ki je le 30 kilometrov oddaljeno od kitajske meje. Februarja pa bo, če le ne bo poškodb, z reprezentančnimi kolegi nastopil na tekmovanju vseh tekmovanj – olimpijskih igrah.

Pred dobrim mesecem ste s soigralci Grand Rapids Griffins osvojili naslov prvakov lige AHL. To je bil premierni naslov v zgodovini kluba. Je bilo v mestu kaj norije? Kakšen pomen ima sploh Calderjev pokal in kako na ligo AHL gledajo čez lužo? Vsekakor se AHL more primerjati z ligo NHL in Stanleyjevim pokalom. Ampak mislim, da vsi v hokejski stroki zelo cenijo tudi to, da osvojiš Calderjev pokal. Vsaka ekipa namreč želi imeti zmagovalce. Glede na to, da smo zmagali, smo naredili veliko stvar. Čeprav mesto ni ravno veliko, je bilo kar pestro, tako da je bilo lepo proslavljati z našimi navijači in jim pokazati ta pokal.

Koliko navijačev so med sezono pritegnile vaše tekme? Finalni obračuni v domači dvorani so bili razprodani … Ja, res je. Finalne tekme so bile razprodane, v prvem krogu končnice pa je bilo bolj prazno. Smo pa imeli v Grand Rapidsu med sezono kar veliko število gledalcev. Veliko je bilo tudi promocijskih vstopnic, zato so takrat gledalci kar pridno hodili na naše tekme. V končnici pa teh prostih, promocijskih vstopnic ni bilo, kar se je na začetku izločilnih tekem nekoliko poznalo na obiskanosti.

V finalu ste vodili že s 3 : 0 v zmagah, do naslova vam je manjkala le še ena zmaga. Nato pa so hokejisti Syracuse Crunch nanizali dve zaporedni zmagi in se vam približali. Je to v vaši garderobi sprožilo kaj nervoze? Mislim, da prvih dveh tekem, ki smo ju dobili na njihovem terenu, sploh nismo odigrali najboljše. Tiste tekme, ki smo jih pozneje doma izgubili, pa smo odigrali mnogo bolje, a na žalost nismo izkoristili vseh priložnosti za zadetek. Na drugi strani pa so oni svoje priložnosti izkoriščali in zadevali. To je del športa. Če igraš najboljšo tekmo, to še ne pomeni, da boš zmagal. Ampak najpomembneje je, da smo na koncu slavili mi, pa čeprav bi bilo veliko lepše pokal dvigniti na domačem igrišču.

V končnici ste se dodobra razigrali, na 23 tekmah ste vknjižili 11 zadetkov in šest podaj. Kako ste zadovoljni s svojimi igrami v AHL-u v zadnji sezoni? Moram reči, da sem zelo zadovoljen. Mislim, da sem mesec in pol pred končnico in nato v končnici prikazal najboljše hokejske predstave v svoji karieri. V Grand Rapidsu sem imel svojo vlogo, še vedno sicer nisem igral z igralcem več, a sem dosegel kar nekaj zadetkov. Imeli smo res dobro ekipo, ki je zelo dobro sodelovala. Bili smo dobra skupina fantov, zato je bilo res užitek igrati z njimi. Poleg tega pa je bil še trener res neverjeten, dobro je razumel igralce in nam zelo pomagal.

Bi lahko rekli, da je bila to povsem drugačna zgodba kot v Detroitu, vsaj kar zadeva trenerja? Mislim, da mora vsak igralec v svoji ekipi dobiti določeno vlogo. Jaz v Detroitu nikoli nisem dobil nobene vloge. Na žalost je bilo tako, a upam, da se še kdaj vrnem v Severno Ameriko in se preizkusim v kateri drugi ekipi.

Rekli ste, da v Detroitu nikoli niste imeli nobene vloge. So do Mika Babcocka ostale kakšne zamere? Jaz do njega nimam nobenih zamer. Včasih se pač ne izide, pri meni se žal ni izšlo. V Detroitu je težko prebiti led in priti v ekipo. Če pa ne dobiš prave priložnosti oziroma ti še poškodbe preprečijo, da bi se dokazal, potem pač ne gre. Zato upam, da dobim priložnost v kakšnem drugem moštvu, v katerega se je lažje prebiti.

Že med stavko, ko ste bili v Ljubljani, ste dejali, da Detroit ni bilo ravno mesto po vašem okusu, da je preveč avtomobilske industrije … Kljub temu ste tam preživeli kar nekaj časa, v kakšnem spominu vam bo ostal? Res, središče povsem propada, ravno sem bral, da naj bi bankrotirali. A jaz sem tam užival, nisem živel v središču mesta. Imeli smo dobro ekipo, veliko znanih igralcev, od katerih sem se veliko naučil. In to je bila dobra stran. V Ameriki je sicer veliko boljših mest, a meni mesto ni tako pomembno, saj se lahko privadim na vse.

Želja po vrnitvi v NHL je verjetno zelo močna … Seveda. Najprej si želim dobro sezono v Rusiji, brez poškodb, nato pa bomo videli, kam me bo peljala hokejska pot.

Prav veliko počitka niste imeli. Pred dobrim mesecem ste postali prvaki, kmalu vas čakajo klubske obveznosti. Kako ste izkoristili prosti čas? Letos je bila sezona zelo dolga, tako da sem počitek resnično potreboval. Na voljo sem imel le slab mesec, v katerem nisem nič treniral. Privoščil sem si dvotedenski dopust, saj sem želel popolnoma spočiti telo. V ponedeljek potujem v Rusijo, mislim, da se bom že v torek priključil skupinskim pripravam, saj se soigralci pripravljajo že od 11. julija. Vem, da bom potreboval kakšen teden ali dva, da pridem v ta ritem, da se telo spet privadi na takšne obremenitve. A to je del športa. Do začetka nove sezone je še več kot mesec dni, prepričan sem, da je to dovolj časa, da se znova pripravim.

Vemo, da ste zvest navijač NK-ja Maribor. Ste si med počitnicami morda ogledali kakšno njihovo tekmo? Ne, na žalost si nisem. Žal so prvo tekmo lige prvakov igrali na Malti. Če bi jo igrali v Mariboru, bi si jo vsekakor ogledal. Upam pa, da si bom v prihodnosti lahko ogledal čim več tekem Maribora.

Če se vrnemo k novim izzivom in KHL-u. Na mizi ste imeli še nekaj ponudb, tudi Medveščakovo. Kaj je pretehtalo v korist Amurja iz Khabarovska? Želel sem igrati v Rusiji, od koder sem imel še nekaj ponudb. Mislim, da sem pogodbo podpisal, še preden je Medveščak vstopil v ligo KHL. Mislim, da si me v Medveščaku ne bi mogli finančno privoščiti. Čeprav Amur ni med boljšimi v ruski ligi, sem se po tehtnem premisleku zanj odločil, ker vem, da bom v tej ekipi lahko veliko igral. To je na začetku najpomembneje, da se bom lahko dokazal. Pa tudi mesto je lepo, čeprav je zelo oddaljeno, dvorana je kar nova in razprodana vsako tekmo. Upam, da je bila moja odločitev pravilna.

S kom vse ste se pred podpisom posvetovali? Ste se že slišali s kakšnimi bodočimi soigralci? O KHL-u sem že v preteklosti veliko slišal. Tudi s svojim menedžerjem sem imel dober pogovor. Gre za popolnoma drugačen sistem kot v NHL-u, tudi tekem bo manj kot v severnoameriški ligi. Ampak poslušati nekoga je nekaj, ko sam izkusiš neko stvar, pa nekaj povsem drugega.

Amur v KHL-u nastopa vse od začetka, od sezone 2008/2009, do zdaj se je v končnico uvrstil le enkrat, ko so v sezoni 2011/2012 izpadli v konferenčnem četrtfinalu. Kakšne so ambicije, cilji Amurja letos? Če bi se uvrstili v končnico, bi lahko rekli, da je za nami dobra sezona. V Rusiji je pač tako, da je veliko drugih ekip mnogo bogatejših, zato si lahko privoščijo več kakovostnejših igralcev.

V čem menite, da vam bo liga KHL bolj ustrezala kot NHL? Večja ledena ploskev bo verjetno kar veter na vaš mlin … Ja, meni večje igrišče veliko bolj ustreza, saj sem dober drsalec in bom imel več prostora za drsanje. Pa tudi sistem igre, ki sem ga že omenil, mi bolj ustreza, saj se igra manj fizično, zato upam, da mi bo vse steklo tako, kot si predstavljam, in da bom imel čim boljšo sezono.

Kaj veste o mestu Khabarovsk? Ste se že učili kaj ruščine? Ne, ruskih besed še ne znam, a mislim, da se bom ruščine kar hitro naučil. Češčine sem se v eni sezoni, mislim, da bom po enem letu znal kar nekaj ruskih besed. O mestu vem kar nekaj. Vem, katere igralce imajo, nekaj jih poznam, nekaj še ne. A najprej moram priti tja, videti vse na lastne oči, potem pa bom lahko še kaj več povedal.

Morda veste tudi to, da je povprečna dnevna temperatura decembra in januarja v Khabarovsku med –17 in –19 stopinjami Celzija. Ste pripravljeni na tak mraz? S tem se sploh ne obremenjujem, v Moskvi in v Michiganu je tudi lahko kar zelo mrzlo. Vse je odvisno tudi od vlage, zraka in tega, kako klimo občutiš. Meni mraz ne bo predstavljal težav. Jaz grem tja igrat hokej in vse, kar pride s tem zraven, bom vzel v zakup.

Se boste pa vrnili v bližino doma, konec oktobra vas čaka gostovanje v Zagrebu … Tega se že veselim. Vem, da bo v Zagreb prišlo kar nekaj ljudi iz Slovenije. Tam je vedno lepo igrati, saj je vedno veliko število gledalcev, ki spodbujajo in glasno navijajo za svoje moštvo, tako da je res posebno mesto za igro. A upam, da bomo po tisti tekmi slavili mi.

Ko smo že pri Medveščaku. Kaj menite o morebitnem sodelovanju klubov iz hrvaške in slovenske prestolnice? Jaz mislim, da bi bilo to dobro za oba kluba. Upam, da se dogovorijo, da si bodo lahko delili ekipo. In to čim prej, saj je sezona že skoraj pred vrati. Kot vem, Olimpija začenja skupne priprave konec julija. Jaz sem v Ljubljani užival, zato bi bilo lepo, da bi se povezali z Medveščakom in sestavili konkurenčno ekipo za ligo EBEL.

Je Olimpija torej med stavko, ki ste jo preživeli v Ljubljani, zadovoljila vaša pričakovanja? Čas, ko sem bil v Ljubljani, je bil mnogo boljši od tega, kar sem pričakoval, preden sem tja prišel. Ljudje so me res lepo sprejeli, tako da sem se zelo dobro počutil. Bil sem zelo samozavesten, kar se je odražalo v mojih igrah. Ekipa je delovala vse boljše in boljše. Tega časa v Ljubljani ne bom nikoli pozabil. Niti ene stvari ni bilo, nad katero bi se lahko pritoževal.

Potem morda res še kdaj oblečete zeleni dres "zmajev", kot ste rekli pred vrnitvijo v Ameriko? Morda pa res. Čeprav bi v bližnji prihodnosti raje igral v kakšni močnejši ligi v Evropi oziroma bi raje še kdaj zaigral v Ameriki. Ampak ja, nikoli se ne ve, morda pa se še kdaj vrnem.

Za konec še beseda o reprezentanci. Ob premiernih nastopih v KHL-u vas čaka še en premierni nastop na olimpijskih igrah. So to dosanjane sanje? Nikoli nisem verjel, da bo slovenska hokejska reprezentanca kdaj zaigrala na olimpijskih igrah. Vsa čast fantom, da se jim je uspelo uvrstiti v Soči. Upam, da bom tam tudi sam zaigral, da ne bom imel kakšne poškodbe ravno v tistem času. Še zdaj se ne zavedam popolnoma, kaj jim je uspelo. A vse bolj, kot se bodo bližale, bolj bom nestrpen, da se začnejo. Res bi rad doživel olimpijske igre, saj vsi pravijo, da so res nekaj posebnega.

Slovenija bo v Sočiju igrala proti Rusom, Slovakom in Američanom. Senator iz Južne Karoline Lindsey Graham je pred dnevi kot enega izmed možnih ukrepov, če bi Rusija nekdanjemu analitiku Agencije za nacionalno varnost Edwardu Snowdnu odobrila prošnjo za začasni azil, navedel ameriški bojkot olimpijskih iger. Kaj pravite na to? Vpletanje politike v šport se mi zdi popolnoma nesmiselno. Jaz upam, da ne bodo šli tako daleč. V dobro hokeja bi bilo, da se vse reprezentance olimpijskih iger udeležijo v najmočnejši postavi.