Ponedeljek, 7. 4. 2014, 15.11
8 let, 7 mesecev
Muršak: Vodstvo je razočarano. Bomo videli, kakšne spremembe bodo sledile
Za Janom Muršakom je pestra sezona. Zapustil je Združene države Amerike, se preselil v Rusijo in prvič okusil Kontinentalno hokejsko ligo. Njegova ruska avantura se je začela pri moštvu Amur iz Habarovska, ki ga je zapustil konec preteklega leta in odšel v prestolnico k slovitemu CSKA. S 26-letnim Štajercem smo se pogovarjali o novi izkušnji, njegovih predstavah v Moskvi, Rusih, njihovem individualizmu, pomanjkanju ekipnega duha, ciljih CSKA in osebnih željah za prihodnjo klubsko sezono.
Po olimpijskih igrah ste spet skupaj z reprezentanco. Kako se je vrniti v Slovenijo in presedlati s klubskega na reprezentančni hokej? Vedno se rad vrnem. Slovenija je zelo drugačna od Rusije. Tu veliko bolj uživam življenje. S slovenskimi fanti je tudi veliko bolj zanimivo kot z ruskimi igralci. Imamo se prav dobro, saj ima reprezentanca dober moštveni duh, tako da nimam razloga za pritoževanje. Komaj čakam, da odidemo v Južno Korejo na svetovno prvenstvo.
Sezona pri moskovskem CSKA se je končala 11. marca. Ste imeli pred prihodom v domovino v Rusiji še klubske obveznosti? Igralci morajo ostati v Moskvi do konca aprila. Do takrat smo namreč tudi plačani. In če v klubu želijo, moraš do takrat tudi ostati. Po koncu sezone smo naprej trenirali. Najprej na ledu, nato pa še s kolesom, tekom in v fitnesu. Ni bilo preveč naporno, ampak po jutranjih treningih mi je bilo popoldne večino časa dolgčas, tako da sem bil res vesel, da sem lahko odšel iz Moskve in se pridružil reprezentanci.
S CSKA ste se za sodelovanje dogovorili konec decembra, pred tem pa ste KHL spoznavali pri Amurju iz Habarovska. Kako velika je razlika med Moskvo in Habarovskom? Meni je bil Habarovsk všeč, a ekipa in celotna organizacija nista bili tako kakovostni. Moskva je veliko mesto, velikokrat zelo oblačno, povsod gneča. A ekipa in organizacija sta res dobri. V Habarovsku pa je malo bolj mrzlo, mesto je manjše, a dvorana je bila lepša in razprodana vsako tekmo. Je pa seveda boljše igrati bližje domu, z boljšimi potovanji, s kakovostnejšo ekipo, tako da sem vesel, da lahko igram za takšen klub, kot je CSKA.
Rusi so znani po svojem individualizmu, kar se jim je večkrat maševalo tudi na reprezentančnih akcijah. Kako pa je bilo v klubu CSKA, ste se z igralci ujeli ali je bilo tudi tam preveč individualizma in premalo ekipnega duha? Našo ekipo lahko primerjamo z rusko reprezentanco. Sam sem imel tudi to težavo, da sem bil pred olimpijskimi igrami tam le tri tedne in tudi po olimpijskih igrah le tri, tako da se še nisem povsem vključil v ekipo. Igralcev še nisem dobro spoznal. Niso se mi še odprli, tudi jaz ne njim, tako da ni bilo tisto pravo vzdušje kot v Habarovsku. A mislim, da bo prihodnje leto, ko imam še pogodbo z njimi in bom z njimi treniral že od začetka, veliko boljše in lažje.
Kakšen cilj si je CSKA – izpadli ste v konferenčnem četrtfinalu, ko vas je s 4:0 v zmagah izločil SKA iz Sankt Peterburga – zadal pred sezono? Glede na to, da ima CSKA eno najbogatejših ekip, seveda ni bil cilj, da izpademo v prvem krogu. Želeli smo si igrati vsaj v konferenčnem finalu. Teh ciljev nismo dosegli, ampak to je del hokeja. Veliko dobrih ekip je izpadlo že na začetku, veliko dobrih ekip sploh ni prišlo v končnico. Mislim, da je vodstvo razočarano, tako da se bodo v klubu zgodile nekatere spremembe. Kmalu bomo videli, kakšne bodo.
Rekli ste, da je veliko ekip hitro izpadlo. Kako je v Moskvi odmeval izpad Dinama Moskva, lanskega prvaka, ki ga je v konferenčnem četrtfinalu izločil Lokomotiv Jaroslavl? Vas je to presenetilo? Dinamo Moskva ima zelo dobro moštvo. V svoji ekipi nima nobenega superzvezdnika. Igrajo zelo ekipno, drug za drugega in imajo zelo dober sistem, ampak moj favorit je bil že od začetka Lokomotiv. Proti njim sem preprosto najtežje igral. Med sezono so imeli težavo le z zadevanjem zadetkov. Vedno so zmagali z 1:0 ali 2:1 in z enakim rezultatom izgubljali tekme.
Vas torej ni presenetilo, da so najprej izločili Dinamo, v konferenčnem polfinalu pa nato še vašega krvnika SKA? Ne. Še pred polfinalom sem vedel, da jih bodo premagali. SKA je proti nam pet na pet igral slabše, vsako tekmo smo jih "prestreljali". Pet na pet smo bili mi veliko boljši nasprotnik, a oni so izkoriščali igro z igralcem več in ob tem dosegali zadetke, nam pa tega ni uspelo zaustaviti. Dve tekmi smo izgubili v podaljšku, eno tekmo le z 1:0 po rednem delu, le na eni tekmi je bila velika razlika. Mislim, da je serijo njim v prid odločila razlika v power-playu.
Kako ste zadovoljni s svojo igro, s svojimi predstavami v Moskvi? Z igro sem sicer zadovoljen, a strelska forma je bila zelo slaba. Imel sem veliko priložnosti, a ko enkrat ne gre, potem res ne gre. Tako da upam, da čim prej najdem strelsko formo in da se vrne učinkovitost. V Moskvi sem imel kar nekaj težav tudi z opremo, in sicer s palicami, ki sem jih dobil. Takrat se nisem niti zavedal, kakšne so. Težko sem streljal z njimi. Mislil sem, da ni prave forme, zdaj pa tu na pripravah igram s palicami, ki naj bi bile enake, a so te veliko boljše.
Torej je bila neka razlika med njimi? Da, neka razlika je bila. Ne vem, kje so naredili tiste palice. Po videzu so bile enake, kakovost pa vsekakor ni bila enaka, že oteženost palice je bila drugačna. To ni izgovor za slabšo učinkovitost, saj strelske forme res ni bilo. Včasih pač pride takšna kriza, ampak trudim se, da bi se izboljšal in da bi prihodnje leto v dresu CSKA odigral boljše.
Z učinkovitostjo niste bili zadovoljni, kaj pa z vlogo in minutažo v ekipi? Od napadalcev sem igral največ. Takoj za Radulovom, ki je prva zvezda ekipe in ki na ledu včasih ostaja dlje časa. Mislim, da sem odigral tri minute manj kot on in da sem bil po času drugi napadalec. S tem sem lahko zelo zadovoljen, saj je ekipa polna dobrih imen. Upam, da bo prihodnje leto enako. Za zdaj nimam razloga, da bi pritoževal, le svojo učinkovitost bi želel izboljšati.
Omenili ste prvega zvezdnika Aleksandra Radulova. Nekoliko ste ga vendarle spoznali. Kakšen je njegov značaj? O njegovemu značaju raje ne bi razpravljal. Vsi vemo, kakšen igralec je. Če bi imel še tisti pravi profesionalni značaj, bi bil eden izmed najboljših igralcev na svetu. Kakovost namreč ima, je dober igralec. To pa je tudi vse. Pred končnico se je poškodoval, tako da ni igral za nas. Mislim, da bi nam kar pomagal. A poškodbe so del športa in na žalost je bil eden od naših ključnih igralcev poškodovan.
Je bil pa Radulov del ruske olimpijske reprezentance v Sočiju, kjer so Rusi doživeli veliko razočaranje. Koliko ste po vrnitvi v klub občutili to močno zaušnico ruski reprezentanci? So veliko govorili o tem? Ne, sploh se ni nihče pogovarjal o tem. Vse je bilo tiho. Vsekakor je bilo občutiti veliko razočaranje. A Radulova ni nihče vprašal, kaj se je zgodilo oziroma v čem je bila težava. Niso želeli veliko razpravljati o reprezentanci.
Pa so s kakšno besedo omenili Slovenijo, njene igre na OI? Vendarle ste igrali proti njim. Ne, niso. Oni se večinoma ukvarjajo sami s seboj.
Za konec še vprašanje o ruski reprezentanci, ki jo bo v prihodnje vodil latvijski strateg Olegs Znaroks. Mislite, da bo z njim zavel nov veter? Mu bo uspelo kaj spremeniti v ruski reprezentanci ali se bodo stvari težko spremenile na bolje? Težko. Vsi vemo, kakšni so Rusi po značaju. Bomo videli. Ta trener je sicer dober. Velikokrat zbere pravo ekipo, ne glede na to, kakšne igralce ima na razpolago. To se je videlo tudi pri Dinamu iz Moskve, ki ga je treniral. V Rusiji je res težko, saj je tam veliko pritiskov. Že od začetka niso hoteli, da bi bil Latvijec trener, saj hočejo Rusa, zagovarjajo svojo staro rusko šolo, niso odprti za novosti, tako da je težko reči, kakšne rezultate bodo dosegli pod njegovim vodstvom. Vsekakor pa ne bo lahko.