Torek, 18. 6. 2019, 10.00
4 leta, 10 mesecev
glavoboli so preteklost
Jan Urbas se vrača po poškodbi: Tudi če se tistih ur ne bom nikoli spomnil, ne bo nič narobe
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,14
Slovenski hokejski napadalec Jan Urbas je zadnje tri mesece okreval po hujšem pretresu možganov. Zadnjih 14 dni se počuti bolje, glavoboli so izginili, priprave na novo sezono so se lahko začele.
Del prvomarčevskega dogajanja še vedno manjka v spominu slovenskega hokejskega reprezentanta Jana Urbasa. "Tudi če se ur tistega dne ne bom nikoli spomnil, ne bo nič narobe," danes v smehu pravi Cerkničan, ki je po treh mesecih okrevanja po grdem naletu in glavobolih, ti so zdaj preteklost, začel priprave na novo sezono.
Predzadnja tekma rednega dela nemške elitne hokejske lige med Bremerhavnom in Nürnbergom slovenskemu hokejskemu napadalcu Janu Urbasu ne bo ostala v lepem spominu. Pravzaprav se dogajanja uro pred nesrečnim dogodkom in štiri ure po njem ne spominja.
Vleklo se je dolgo in prineslo zaskrbljenost
Spomnimo, slovaški branilec Martin Stajnoch je takrat grdo naletel v izkušenega slovenskega reprezentanta. Urbasa so odpeljali v bolnišnico, utrpel je težji pretres možganov, sezona se je zanj predčasno končala, začelo se je nekajmesečno okrevanje. Glavoboli so ga spremljali vse do konca maja, ko se je počutje vendarle izboljšalo.
Tako hudega pretresa, kot ga je doživel 1. marca, ni prej še nikoli.
"Zadnjih 14 dni, od konca maja, glavobolov ni več. Glava me ne boli več, stanje se je izboljšalo, počutim se dobro, tako da sem začel tudi že trenirati. Na srečo je bilo maja slabo vreme, ni bilo preveč sonca, če sem bil namreč preveč na soncu, me je začela boleti glava. Niso bili prav pogosti, a so se pojavljali. In to res kar dolgo časa. Če sem iskren, sem bil na koncu kar precej zaskrbljen, saj se je vleklo. Upam, da je zdaj tega res konec," se težav po pretresu spominja naš sogovornik.
Pri glavi nikoli ne veš
Pri Cerkničanu so bili še toliko bolj previdni, saj je bil to njegov drugi pretres v tej sezoni, v nekaj mesecih. "Prav zato je verjetno tudi okrevanje trajalo tako dolgo. Nekaj pretresov sem imel že v preteklosti, z vsakim pretresom pa se čas rehabilitacije podaljša," pravi 30-letnik, ki meni, da se po prvem, decembrskem pretresu ni vrnil prehitro.
Zaveda se, da so posledice tovrstnih naletov lahko škodljive in da imajo resne posledice za zdravje, a noče preveč razmišljati o tem, kaj vse ga lahko doleti na ledu. "Potem je bolje, da sploh ne igram."
"Po prvem skoraj 14 dni nisem igral. Ampak takrat se je glavobol pojavil zgolj v prvih dveh dneh, nato ga ni bilo več. Tako sem začel po korakih trenirati, po protokolu za pretrese. V nobenem koraku nisem imel nobenih simptomov … Ko simptomov ni, greš igrat. Je pa tako, da je pri poškodbah glave težko reči, kdaj je pravi čas za vrnitev. Sam tekme s strani, sploh če se dobro počutim, težko gledam. Ne bi rekel, da sem se prehitro vrnil, ampak zgodil se je žal še en pretres. Če se ne bi, ne bi bilo nič," razmišlja nosilec igre nemškega prvoligaša Bremerhavna.
Zaveda se nevarnosti, a noče razmišljati o možnostih nove poškodbe
"Imel sem že nekaj pretresov, a noben ni bil tako hud kot zadnji, da bi toliko časa okreval, da bi se toliko časa slabo počutil. Nekaj na tem vsekakor je. A hkrati nočem, ko stopim na led, razmišljati o tem, da se mi lahko kaj zgodi. "
Meni, da je zaradi svoje pomembne vloge na ledu še bolj na udaru nasprotnikov? "Težko je reči, a glede na to, kakšen je bil nalet, je bil prisoten namen. Ni se zgodilo po nesreči, ampak z namenom, s komolcem v glavo, tako da namen je bil. Zaradi česa, ne bomo nikoli vedeli. Zdaj je to za menoj, upam, da se to ne ponovi."
Je po zadnjem naletu pogosteje razmišljal o posledicah in vplivih na zdravje? "Zavedam se, da pretresi niso v redu, a so sestavni del našega športa. Vsako leto jih poskušajo čim bolj izkoreniniti, a hokej je tako hitra igra, da je to težko. Včasih gre za povsem navaden nalet, pa se lahko pojavijo resnejše težave V Nemčiji za prihodnje sezone uvajajo pravilo, da morajo biti vsa pleksistekla 'nagibna'. Do zdaj so bila v nekaterih dvoranah, tudi v naši, trda. Z novo sezono, ki prihaja, bo imelo 12 od 14 ekip že nove bande. To bo pripomoglo k večji varnosti. Glede posledic pa … Sploh po zadnjem pretresu sem morda res začel bolj razmišljati. Imel sem že nekaj pretresov, a noben ni bil tako hud kot zadnji, da bi toliko časa okreval, da bi se toliko časa slabo počutil. Nekaj na tem vsekakor je. A hkrati nočem, ko stopim na led, razmišljati o tem, da se mi lahko kaj zgodi. Potem je bolje, da ne igram več," razlaga Urbas, ki se nekaterih ur prvih dveh dni marca ne spomni: "Še vedno mi manjkajo ena ura pred naletom in štiri ure po njem. Tega se ne spomnim. Pa tudi če se nikoli ne bodo vrnili ti spomini, ne bo nič narobe (smeh, op. a.)."
Urbas se bo kondicijsko na novo sezono pripravljal v Sloveniji, v Nemčiji pa bo s soigralci, tudi Miho Verličem, priprave začel 1. avgusta.
"Fantje so se borili, a na koncu to ni bilo dovolj za cilj, ki so si ga zadali. Tako je pač v športu je," pravi o preteklem svetovnem prvenstvu, ki ga je zaradi poškodbe izpustil.
Veseli se domačega SP
Dolgoletni reprezentant je moral zaradi poškodbe odpovedati svetovno prvenstvo drugega razreda, na katerem se Slovencem ni uspelo uvrstiti v elito. V Kazahstanu so zasedli četrto mesto, prihodnje leto bodo napredovanje lovili doma, v Stožicah, kjer jih čakajo zahtevni tekmeci. Med drugimi tudi Francozi, ki so po več kot desetletju izpadli iz elite.
"Zelo težko je bilo gledati soigralce na daljavo. Ne vem, kdaj sem bil zadnjič tako nervozen. Fantje so se borili, a na koncu to ni bilo dovolj za cilj, ki so si ga zadali. Tako je pač v športu. Drugo leto bo novo prvenstvo. Domače. To bo nekaj posebnega. Jaz sem igral na prvenstvu v Tivoliju, v Stožicah me ni bilo zaradi poškodbe, tako da bodo tudi zame Stožice nekaj novega. Spet nas čaka močna skupina.
"Drugo leto bo novo prvenstvo. Domače. To bo nekaj posebnega."
Francozi so me zelo presenetili. Izgubiti po vodstvu 3:0 proti Britancem, za katere vemo, da niso neka hokejska velesila … A tudi mi smo se lani opekli proti njim. Vsekakor je bilo to veliko presenečenje. Italija pa tudi. Do zadnje tekme so dosegli en zadetek, pokazali niso čisto nič, nato pa premagali Avstrijce in ostali v eliti."
Preberite še:
