Torek, 12. 12. 2017, 4.00
6 let, 4 mesece
Slovenski mladenič trdo dela, da bi nekoč igral v ligi NHL
Jan Drozg: O ligi NHL sanja vsak hokejist, a osredotočam se na sedanjost
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,95
Janu Drozgu se je od junija, ko so ga na naboru lige NHL izbrali prvaki Pittsburgh Penguins, življenje precej spremenilo. Spoznal je Sidneyja Crosbyja, Jevgenija Malkina in druge zvezdnike, organizacijo trofejnega kluba, se preselil v Kanado in začel izkušnje nabirati v mladinski ligi QMJHL. "Nastopiti v ligi NHL so sanje vsakega hokejista, a sam se osredotočam na sedanjost in na to, kako napredovati," 18-letnik noče prehitevati dogodkov. S Štajercem smo se pogovarjali o tem, kako se znajde v zibelki hokeja, kaj najbolj pogreša, o čem sta se pogovarjala s Crosbyjem, pa tudi o tem, kako blizu mu je uradni jezik province Quebec.
Redki so dnevi, ki jih Jan Drozg v času sezone preživi v domovini. Ljubezen do hokeja ga je že pri 16 odpeljala na Švedsko, pred meseci pa še na večji oder. V zibelko te najhitrejše ekipne igre na svetu Kanado, kjer trdo dela in upa, da postane naslednji Slovenec pod žarometi najkakovostnejšega hokejskega klubskega tekmovanja na svetu, lige NHL.
Vedno se rad odzove
"Vedno se rad vračam na svetovna prvenstva, ta mi dajo dodatno energijo. K tej še dodatno prispeva domače občinstvo."
Najstnik, ki je bil na NHL-naboru junija izbran kot šesti Slovenec, zanj so se odločili prvaki Pittsburgh Penguins, v tem tednu na svetovnem prvenstvu divizije I, skupine B, na Bledu pomaga reprezentančnim kolegom do 20 let.
Čeprav je iz Kanade priletel šele v petek in priznal, da mu pošteno nagaja časovna razlika, je bil že dan pozneje igralec tekme ob zmagi nad Ukrajino. Kljub utrujenosti vselej rade volje sprejme povabilo v izbrano vrsto.
"Da se lahko vrnem domov in zaigram z domačimi soigralci za svojo državo, je zame nekaj najlepšega. Po dolgem času spet slišim slovenščino. Vedno se rad vračam na svetovna prvenstva, ta mi dajo dodatno energijo. K tej še dodatno prispeva domače občinstvo," je krilni napadalec vesel vrnitve, med katero upa na čim višjo uvrstitev na SP.
"Celotna ekipa je že na prvi tekmi zelo dobro igrala, naša igra je na zelo visoki ravni. Mislim, da bomo lahko kar konkurenčni na tem turnirju in se bojevali tudi za sam vrh." Po dveh tekmah imajo na računu dve zmagi (nad Ukrajino in Litvo), a na papirju težji tekmeci šele prihajajo.
Poletje, ki ne bo šlo v pozabo, in nekaj besed s Crosbyjem
Poleti je oblekel dres prvakov lige NHL in zaigral na pripravljalnem turnirju perspektivnih hokejistov.
Potem ko je vodstvo Pittsburgha pod številko 152 poklicalo njegovo ime, je le stežka strnil občutke. "Kaj sploh reči o njih? To je nekaj najlepšega, kar se je lahko zgodilo, saj resnično nisem pričakoval, da bom izbran," nam je takrat dejalo kratko in jedrnato.
Pol leta zatem so misli bolj urejene. Še več, to, kako deluje organizacija petkratnih prvakov lige NHL, je spoznal na lastni koži. Po naboru je obiskal Pittsburgh, spoznal delovanje kluba, se podučil o osnovah življenja profesionalnega športnika in v pogovorih z vodilnimi pokazal svojo osebnost.
Sledil je "rookie" kamp mladih perspektivnih igralcev, za katere v klubu menijo, da bi lahko v bližnji prihodnosti zaigrali v ligi NHL. Še bolj kot to bo Štajercu, čigar slovenski vzornik je Jan Muršak, v spominu ostalo druženje z zvezdniki lige NHL.
Na ledu se je kratek čas v napadu družil tudi s kapetanom Pittsburgha Sidneyjem Crosbyjem in z njim izmenjal nekaj besed. (Drozg je povsem levo.)
"Udeležil sem se tudi trening kampa, ki jih NHL-ekipe priredijo vsako leto. Na ledu so bili z nami tako Crosby (kapetan Pittsburgh Penguins Sidney Crosby, op. a.) kot Malkin in preostali zvezdniki kluba. Skupaj smo igrali. To je bila izjemna izkušnja, saj sem jih lahko od blizu opazoval in se učil. Prej si jih gledal po televiziji, zdaj stojiš ob njih in vidiš, kako se obnašajo. Crosby in Malkin, zame ena izmed najboljših igralcev na svetu, imata zelo dober in profesionalen odnos. Tudi do mladih igralcev. Res lepa izkušnja tudi za prihodnost," je navdušen mladenič, ki si je s kapetanom prvakov izmenjal nekaj besed.
"Bilo je na hitro. Prišel je do mene in pogovarjala sva se o ligi, v kateri igram (liga QMJHL, op. a.), saj je tudi on, ko je bil mlajši, igral prav v njej."
Težko je ob vseh porazih, a psihično postaja močnejši
Je drugi najučinkovitejši igralec moštva, ki pa mu ne gre najbolje ...
O tem, kje bo nadaljeval kariero, so se pogovorili s Pittsburghom in agentom. Trenutno izkušnje nabira v mladinski kanadski ligi Quebec Major Junior Hockey League, namenjeni hokejistom med 16. in 20. letom.
Njegov hokejski dom je moštvo Shawinigan Cataractes, ob omembi katerega nima več tako prešernega nasmeha na obrazu. Razlog? Ekipa le s težka konkurira kakovostnejšim nasprotnikom. Na 33 tekmah je izgubila kar 24-krat in je zadnja. Kljub temu ima igranje v omenjenem klubu zanj tudi pozitivno plat.
"Starejši igralci so odšli, imamo veliko mladih, ki nimajo veliko izkušenj, sploh na branilskih mestih. Mislim, da je to kar naša realnost. Tudi trener sploh prvič opravlja vlogo glavnega trenerja.
Težko je s tako ekipo konkurirati močnejšim, a nekako poskušamo držati skupaj in se boriti. Po toliko porazih ni najlažje, a na to gledam kot na dobro izkušnjo za naprej, saj psihično s tem postajam močnejši. Vem, da se iz porazov lahko veliko naučim. Pomembno je predvsem to, da imam visoko minutažo. Pri Pittsburghu so vedeli, da to ni najboljši klub, a jim je pomembneje, da veliko igram, se postopoma razvijam kot igralec, da se navadim na njihov stil hokeja," razmišlja drugi najučinkovitejši igralec svojega moštva.
Na 28 tekmah je statistiko obogatil s 23 točkami (sedem zadetkov, 16 podaj), a se ne želi izpostavljati: "Pomembna je ekipa, sam pa ne smem biti zadovoljen s svojo igro, vedno si moram prizadevati za napredovanje."
O drugačnem stilu, kot ga je vajen iz Skandinavije
"Igrišče je manjše, vse poteka hitreje in je veliko bolj fizično. Fantje so precej večji, igrajo bolj na moč."
Selitev v Kanado je zahtevala prilagoditev na manjšo ledeno ploskev in drugačen stil igre, kot ga je poznal iz Švedske, kjer so veliko stavili na obrambo.
"Kanadski stil je precej drugačen od švedskega. Igrišče je manjše, vse poteka hitreje in je veliko bolj fizično. Fantje so precej večji, igrajo bolj na moč. Zame je bila kar sprememba iti z evropskega na kanadsko igrišče, a sem se navadil in njihov stil mi ustreza."
Angleščina? "Gledajo te, kot da si z drugega planeta."
Na najdaljše gostovanje so potovali kar 18 ur z avtobusom, saj pravil velevajo, da gredo lahko na letalo le v končnici.
Podobno kot na Švedskem tudi v Kanadi – Shawinigan je slabe tri ure oddaljen od Montreala – živi pri družini.
"Pravilo pravi, da nihče ne sme živeti sam, tako da smo pri družinah. Meni tako kar ustreza, saj je Kanada precej velika in mi družina zelo pomaga. Sploh s prevozi. Tukaj so razdalje le precej večje (na najdaljše gostovanje so se z avtobusom peljali kar 18 ur, saj pravila lige določajo, da ekipe le v končnici lahko letijo, op. a.), na Švedskem je bilo to malo lažje, saj je bilo vse bližje," pravi naš sogovornik, ki razumljivo najbolj pogreša družino, prijatelje in kakšno kosilo ali večerjo izpod starševskih rok.
Precej pa tudi slovenščino, še bolj pa angleščino. Drozg namreč živi v provinci Quebec, v kateri je uradni jezik francoščina.
"Gre za povsem francosko govoreči predel Kanade. Vsi govorijo le francosko, skoraj nihče angleško, tako da jih nič ne razumem. Je kar malce čudno priti v Slovenijo in razumeti vse, kar drugi govorijo okoli tebe (smeh, op. a.). Nekaj osnovnih besed sem se naučil, a da bi se učil francoskega jezika, ne. Trener sicer govori angleško, tudi igralci znajo, a med seboj govorijo francosko. Tudi ko greš v trgovino, je sama francoščina. Če začneš govoriti angleško, te še čudno gledajo, kot da si z drugega planeta."
Nori na hokej
Čeprav mu mesto ni najbolj všeč, uživa v tem, da ljudje res živijo za hokej. Na domačih tekmah vselej igrajo pred več kot 3.000 gledalci. Številka, ki se je ne bi sramoval marsikateri velik klub tudi v drugi najmočnejši ligi KHL.
"So kar nori na hokej. Obisk me je presenetil, saj je dvorana skoraj vedno zelo polna. Za mladinsko ekipo je to kar veliko. Všeč mi je, da nam navijači, tudi ko izgubljamo, stojijo ob strani. Ponavadi izgubljaš navijače, če izgubljaš tekme, a tu vedno naredijo odlično vzdušje, tako da je lepo igrati," pravi napadalec, ki bo morda nekoč v ligi NHL igral še pred precej večjim občinstvom.
Po nasvet morda tudi h Kopitarju
Če bo potreboval kakšen nasvet, se lahko obrne na edinega aktivnega slovenskega NHL-ovca. "Čestital mi je za izbor in dejal, da mi je pripravljen pomagati z nasveti. Lepo je slišati takšne besede od igralca kova Kopitar. Nastopiti v ligi NHL so sanje vsakega hokejista, a sam se osredotočam na sedanjost in na to, kako napredovati."
Za zdaj še med risi do 20 let, nekoč zagotovo tudi med velikimi risi.
Povabilo med člane bi bila ena najlepših izkušenj
Njegov napredek na Bledu spremlja tudi nekdanji selektor in zdajšnji pomočnik selektorja članske reprezentance Karija Savolainena Nik Zupančič. Se je morda že slišal s selektorjem risov?
"Ne, nisva še bila v stiku. Mislim, da bo do mojega prehoda v člansko reprezentanco preteklo še nekaj časa. Ne obremenjujem se s tem, ne skrivam pa, da bi bilo povabilo med člane ena od najlepših hokejskih izkušenj."
