Ni vsak navijač dober navijač

Enomesečni festival nogometnih užitkov, teh na zelenicah ni manjkalo, v prvem tednu ni polnil le športnih rubrik, ampak so si lahko dale duška tudi tiste, ki imajo opravka s črno kroniko. Čeprav so se Francozi potrudili, je splošen vtis pokvaril val neprimernih izpadov, ki so vplivali na javno podobo tekmovanja.

Prizor iz središča Marseilla. Huliganstvo, stara težava evropskega navijaškega gibanja, ki ga želi Evropska nogometna zveza (Uefa) odstraniti z nogometnih dogodkov in izkoreniniti, se je razbesnelo po domovini galskih petelinov. V glavni vlogi niso bili le Angleži, ki so pred davnimi desetletji v vlogi pionirjev predstavljali novost v kontinentalni Evropi in sejali strah na mnogih gostovanjih. Po padcu železne zavese je postalo huliganstvo priljubljeno tudi v vzhodnih deželah, v zadnjih letih pa je doživelo grozovit razcvet v Rusiji, kjer se ustanavljajo posebne rušilne skupine, zmožne hitrih in učinkovitih obračunavanj.

Prvenstvo v Franciji so vzele kot izziv, Angležem, huliganskim starostam (največji huligani so v času EP 2016 zaradi policijske kontrole ostali na Otoku), pa želele dokazati, da so minili njihovi časi zastrašujoče navijaške slave. V bitko so se vključili tudi domači navijači iz Marseilla.

Prizor iz štadiona Velodrome le nekaj minut po koncu dvoboja med Anglijo in Rusijo. Različni kotički Marseilla so bili pred in po tekmi med Anglijo in Rusijo polni krvavih madežev, spominov na fizična obračunavanja, ki so pokvarila splošno sliko o vsem dobrem, kar je prinesel Euro. Neredi so potekali celo na štadionu Velodrome, neposredno po koncu srečanja med tremi levi in zbornajo, nato pa so se nadaljevali tudi na drugih prizoriščih, kjer so igrali Angleži in Rusi.

Iz dneva v dan so parali živce Uefi, ki je iskala najbolj primerno kazen. Na koncu je le pokazala mišice in zapretila z zadnjim mogočim opominom, pogojno izključitvijo. Policija je vzela pod drobnogled gibanje ruskih navijačev, a se je tega spomnila nekoliko pozno. Ostale bodo rane in organizacijske luknje, ki so v času strahu pred terorističnimi napadi skrajnežev ter v druščini različnih stavk in oblik nezadovoljstva francoskega prebivalstva s trenutno politično strategijo vplivale na to, da se ni govorilo le o nogometu in zadetkih.   

Pozitivna evforija v vrstah debitantov

Albanija je ena izmed petih debitantk na evropskem prvenstvu v nogometu. Vsak navijač ni dober navijač. Zlasti tisti, ki prihaja na športne dogodke s poglavitnim ciljem, da išče pozornost prek nasilnih in prepovedanih sredstev. Na srečo nogometnih zaljubljencev je bilo objestnežev in huliganov veliko manj kot navadnih, dobrosrčnih navijačev.

Nekatere države, zlasti tiste, ki na tako velikem tekmovanju kot je Euro, nastopajo prvič, so pripotovale v Francijo na krilih evforije. Podprte so z ogromno vojsko miroljubnih in zabave željnih navijačev. Islandcev je na tem svetu le 330 tisoč, v Francijo pa jih je pripotovalo vsaj 15 tisoč.

Tako se je na Euro odpravil vsak dvajseti Islandec. Če bi tak vzorec obveljal tudi drugje, bi Francijo te dni obiskalo dobrih sedem milijonov Rusov ali polovico manj Nemcev. Z veliko čustvi svoje junake na francoskih izzivih bodrijo tudi drugi debitanti: Severna Irska, Wales, Slovaška in Albanija. Navijaški kolorit, ki mineva brez sovraštva in nasilja, je bilo opaziti na vseh koncih Francije, žal pa so jih zasenčile krvave zgodbe iz Marseilla ali Lilla in naredile škodo vsemu lepemu, kar so prireditelji ponudili nogometnim užitkarjem.

Zvezdniki Reala blestijo, a ne vsi

Cristiano Ronaldo je bil po srečanju z Islandijo vidno nezadovoljen. Za zdaj se je razširitev evropskega prvenstva na 24 udeleženk izkazala za zadetek v polno. Nobena tekma ni oponašala dvoboja mačke in miši, še vsak avtsajder, vsaj na papirju, je znal zapretiti favoritu in drago prodati kožo. Ne nazadnje se je le en dvoboj končal brez zadetkov, noben pa tudi ni bil odločen v korist zmagovalca z več kot dvema zadetkoma prednosti. Prvi teden Eura, ki že po tradiciji služi sramežljivemu otipavanju moči in prilagajanju na tekmovanje, ni prinesel veliko zadetkov. Zelo malo so jih dali tisti, ki so oklicani za prve zvezdnike in v klubskih dresih tekmujejo med seboj, kdo jih bo dosegel več oziroma kdo bo dosegel lepšega.

Cristiano Ronaldo, ki je ob izostanku Južnoameričana Lionela Messija, uradno najboljšega nogometaša sveta, prvi zvezdnik Eura, ni blestel proti Islandiji. Po tekmi ni znal brzdati vročih misli in je v mikrofon povedal marsikaj, kar mu ne bo pripomoglo k izboljšanju javne podobe. Ronaldo je streljal s praznimi naboji, njegov klubski soigralec Gareth Bale, ki igra za debitante Valižane, pa je v dveh nastopih dosegel že dva. Oba s prostega strela, ki pa sta na dveh tekmah zadoščala le za tri točke, s katerimi je Wales še vedno v ugodnem položaju za napredovanje.

Izkazal se je še en beli baletnik. Luka Modrić je z redko videnim projektilom zlomil turški odpor in dokazal, da ni le vrhunski podajalec. Evforijo v hrvaškem taboru je skrhala novica o smrti očeta kapetana Darija Srne, le nekaj dni pozneje je umrl oče še trenerju vratarjev Marijanu Mrmiću. Ko se je kapetan na čustvenem pogrebu v Metkoviću poslovil od očeta in se vrnil v Francijo, se je složnost v taboru kockastih, edinih predstavnikov nekdanje Jugoslavije na letošnjem Euru, le še povečala.

Novi zvezdniki na Euru

Dimitri Payet je eden redkih nogometašev na Euru, ki je zadel v polno na obeh srečanjih. Na Euru nastopajo prav vse slovenske sosede. Uvodni teden bodo prav vse z izjemo Avstrije pomnile po dobrem. Italija je nepričakovano gladko odpravila Belgijo (2:0), najvišje uvrščeno evropsko reprezentanco na svetovni jakostni lestvici, piko na i pa je postavila nova devetica azzurrov, visoki Graziano Pelle.

Zmago so dočakali tudi Madžari. V čustvenem obračunu, ki ga je zaznamoval evropski rekord neuničljivega Gaborja Kiralyja, pa tudi primer Györgyja Garicsa, Madžara v avstrijskem dresu, ki je pred odhodom na Euro ostal brez očeta, so premagali Avstrijce in nakazali svetlejšo prihodnost dežele, kjer so nekoč stanovali najboljši nogometaši na svetu.

Prvenstvo je zaznamovalo še nekaj. Favoriti imajo opravka z žilavimi tekmeci, zadetki pa najrajši padajo v zadnjih minutah. Francozi so se dvakrat mučili proti Romuniji in Albaniji, na obeh srečanjih pa je zablestel Dimitri Payet, novi čarovnik v francoski zvezni vrsti. Zasenčil je tako Paula Pogbaja kot Antoina Griezmanna, ki pa je z dragocenim zadetkom v albanski mreži dokazal, da si lahko kmalu povrne samozavest.

Nemci so težje, kot govori končni rezultat, premagali Ukrajino, proti Poljski pa sploh niso dosegli zadetka. Največji zvezdniki Bayerna sploh še niso zadeli v polno. Kar so Angleži zapravili v izdihljajih srečanja proti Rusiji, so vrnili proti Walesu. Zadnje minute so bile odrešilne tudi za Španijo, ki v Franciji napada tretji zaporedni naslov, Portugalska pa ni zmogla preskočiti islandske ovire, kar je preslikana podoba razmerij, ki vladajo v sodobnem evropskem nogometu. Ob slabšem večeru ne moreš premagati prav nikogar, zlasti tistih, ki so si pot na Euro prislužili v napornih kvalifikacijah.

Sloveniji je nastop v Franciji v dodatnih kvalifikacijah preprečila Ukrajina, ki pa se lahko po dveh krogih (v treh skupinah je bil odigran le en krog) pohvali z najslabšim izkupičkom izmed vseh in je že izpadla iz kombinacij za napredovanje.

Boljši izkupiček ima celo srčna Albanija, majhna država, ki jo je Uefa večkrat pohvalila za izjemno kuliso njenih navijačev. Zanimivo je bilo zlasti na srečanju s Švico, kjer je bilo zelo čustveno, zlasti zaradi bratov Xhaka, ki sta se vpisala v zgodovini evropskih prvenstev. Ko bi bilo še več takšnih primerov, poročanj o krvavih obračunavanjih pa konec. Potem bi si evropsko prvenstvo prislužilo najvišjo oceno.

Bo imela policija v prihodnjih dneh na Euru mirnejše delo?

Za tisto na igralni površini bo z dodatnim adrenalinom poskrbel izločilni del. Ne pozabimo, letos nastopa na Euru 24 udeleženk, tako da bodo odigrani tudi dvoboji osmine finala. Nogometaši zagotovo še niso pokazali vsega, kar znajo ...