Sobota, 22. 6. 2019, 4.00
2 meseca, 1 teden
Intervju s Špelo Ponomarenko Janić in Anjo Osterman
Želita si, da bi ju včasih malo bolj opazili #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,74
4
"Umirjeno dolgi zaveslaji, zares dolgi. Dva, ena, ooop!" je zgodaj zjutraj odmevalo po Bohinjskem jezeru. To je bil glas Stjepana Janića, glavnega "krivca" za vrhunske uspehe Špele Ponomarenko Janić in Anje Osterman, kajakašic na mirnih vodah. Letos sta dekleti na tekmah svetovnega pokala dosegli izjemne rezultate. Čaka ju še najpomembnejša tekma, svetovno prvenstvo, kjer bosta lovili vstopnici za olimpijske igre. Dejstvo je, da imata dekleti lepe možnosti za vrhunski uspeh na OI v Tokiu.
Špela Ponomarenko Janić in Anja Osterman, kajakašici na mirnih vodah, skoraj vsak dan v družbi trenerja Stjepana Janića že ob devetih zjutraj s prefinjenimi zavesljaji režeta gladino Bohinjskega jezera. Tokrat smo jih tam obiskali tudi mi. Na treningu je govoril le Stjepan in opozarjal na vsako malenkost. Več kot očitno ima pri njih vsak trening svoj namen. To kažejo rezultati Špele in Anje, potem ko sta na zadnjih dveh tekmah svetovnega pokala osvojili štiri medalje, od tega dve zlati. Pravzaprav bi lahko rekli, da Špela velja za pravi športni fenomen, saj je oktobra lani drugič rodila, zdaj pa sta z Anjo v kajaku dvosedu že v svetovnem vrhu. Primorski kajakašici sta kajakaški svet presenetili že pred dvema letoma, ko sta bili v kajaku dvosedu na stopničkah tako na evropskem (2. mesto) kot tudi na svetovnem prvenstvu (3. mesto). Čeprav o olimpijskih igrah še ne govorita veliko, je po njunih rezultatih bolj kot ne jasno, da bosta v Tokiu spadali v ožji krog favoritinj, a sprva si želita zagotoviti olimpijski vozovnici. Predvsem pa si želita, da bi bili njuni uspehi v slovenskem prostoru malo bolj prepoznavni. Če je imel na treningu glavno besedo trener Stjepan Janić, sta jo po treningu imeli Špela in Anja.
Že kar nekaj časa trenirate v Bohinju. Je prijetno trenirati v takšnem okolju?
Špela: Res je idilično. Pred leti sem veliko trenirala na Madžarskem. Naveličala sem se oziroma dovolj sem imela teh potovanj. Po naključju smo našli Bohinj, kjer imamo tudi trikilometrsko progo. Jutranji treningi so res mirni. Včasih je kar malo nenavadno, ko je tako mirno. Popoldne včasih piha, ampak to ni velika težava. Trening prestavimo na poznejšo uro ali pa gremo v kakšen zaliv, kjer lahko opravimo šprint.
Anja, vi ste trenirali tudi na Mostu na Soči, kjer je zelo lepo. Bi lahko primerjali ta dva kraja?
Anja: Ni ravno enako, ker na Mostu na Soči ni proge. Tam voda tudi nekoliko teče, tako da zelo natančnih treningov ne moreš delati. Tako kot je tam lepo, je lepo tudi v Bohinju. Vseeno se mi zdi, da je tukaj lepše.
Anja je prebrala članek o Špeli in ji takoj za tem poslala sporočilo. Nadaljevanje zgodbe je znano.
Koliko časa preživite v Bohinju?
Anja: Uf, ne vem. Nekje od 5. junija do konca avgusta. Ko imamo odmor, gremo za kakšen dan domov.
Vama kdaj manjka družba, pogrešata prijatelje?
Anja: Seveda jih pogrešam, ampak se zavedam, da doma ne bi tako kakovostno opravila treningov. Ne bi bila tako osredotočena kot tukaj. Včasih me pride obiskat družina, tako da ni težav. Prav tako se zavedamo, s kakšnim namenom smo tukaj, tako da ni težko.
Špela, pri vas je verjetno nekoliko lažje, ker imate družino vseskozi zraven?
Špela: Da, res je. Družina je vseskozi z menoj in s tega vidika je lažje. Kot je že Anja povedala, vemo, zakaj smo tukaj in kakšni so naši cilji. Tudi zaradi tega je vse lažje. Tudi ko sem še sama hodila na Madžarsko, sem vedela, zakaj sem tam. Zavedaš se, da si lahko samo na takšen način dober.
Anja, vi ste še pred kratkim delali v lokalu. Pred časom ste mi dejali, da ste tam uživali. Bi se še kdaj vrnili?
Anja: To je bilo v sezoni 2016/17, ko sem se pridružila Špeli. To je bil namreč moj edini vir zaslužka. Morala sem delati, istočasno sem hodila na fakulteto, opravljala treninge … Tisto leto je bilo res naporno. Zdaj je veliko lažje, ker sem zaposlena v Slovenski vojski in mi ni več treba delati v lokalu.
Špela in Anja se že od prvega dne dobro razumeta tudi zunaj čolna.
Kako pogosti so obiski? Zagotovo vas po zadnjih uspehih več obiskujemo tudi novinarji.
Anja: Če so medalje, potem je malo več pozornosti, ampak ni hudega.
Špela: Škoda, da imamo malo tekem. Že lani smo imeli samo dve tekmi svetovnega pokala. Včasih so bile vsaj tri. Evropskega prvenstva letos ni, ker so evropske igre, tako da je tekem še manj. Boljše bi bilo, če bi imeli več tekem in več rezultatov, veliko bi pripomogel tudi prenos tekem na slovenski televiziji.
Anja: Slalomske tekme prenašajo, medtem ko naših ne. Ne vem, kje je razlika.
Špela: Leta 2017 sva imeli skupaj več medalj kot vsi naši slalomisti.
Anja: Tudi letos sva jih osvojili več, pa še vedno ne prenašajo tekem na mirnih vodah.
Se vama zdi, da sta kajak in kanu na mirnih vodah deležna premalo medijske pozornosti?
Špela: Da, kajak na mirnih vodah je po svetu sicer zelo priljubljen.
Kako so razdeljene vloge v čolnu oziroma katera je glavna v čolnu?
Katera je večja perfekcionistka v čolnu? To sprašujem zato, ker sta po tekmah, tudi če sta zmagali, večkrat dejali, da bi bilo lahko veslanje še boljše.
Anja: Na treningu v Zagrebu sva kdaj odveslali kakšen super trening. Vse preostale treninge primerjamo s tistim in točno veva, kdaj je dobro in kdaj slabo. Na tekmah svetovnega pokala res ni bilo pravega veslanja. Kljub temu sva osvajali medalje in s tem sva zadovoljni. A kljub temu kdaj pomislimo na to, kaj bi bilo, če bi veslali super. Verjetno bi bila kakšna uvrstitev še višja.
Špela: Velik perfekcionist je Stjepan, ki je to nekoliko prenesel tudi že name. Nikoli ni dovolj dobro in vedno je lahko boljše. Pred svetovnimi pokali je bilo nekaj res dobrih treningov. Čoln je tekel vrhunsko. Še bolje kot pred dvema letoma na svetovnem prvenstvu. Glede na to, da je bilo to maja in da imamo do svetovnega prvenstva še dva dobra meseca, imamo veliko rezerve. Še posebej jaz. Moje telo se po nosečnosti počasi spreminja v športno telo, tako da verjamem, da bo iz meseca v mesec le še bolje.
Na treningu ima glavno besedo Stjepan Janić.
V čolnu sta videti idealna kombinacija. Je to plod trdega in sistematičnega dela ali je bilo prisotne tudi nekaj sreče, da sta se našli?
Špela: Mislim, da to ni plod nekega načrtnega dela, ker sva z Anjo skupaj šele tretje leto. Zagotovo je sreča, da sva začeli skupaj trenirati. Morda bi se to lahko zgodilo že prej, ampak nikoli ni prepozno. Čeprav sem sama nekoliko starejša, imam še rezerve. Vsaka ima v veslanju nekaj svojega in v dvojcu se to dopolnjuje.
Med njima je kar nekaj let razlike. Starejša je bolj mladostna, mlajša je bolj zrela, tako da se srečata ravno na pol poti.
Anja, tudi vi menite, da ste imeli srečo, da ste srečali Špelo?
Anja: Žal mi je, da se nisem že prej pridružila. Vsak športnik verjame, da mu njegov trener želi najboljše. Ko vidiš, da ni nič boljše, iščeš nekaj več. In tako je bilo takrat, ko sem se odločila, da bom pisala Stjepanu in Špeli ter ju vprašala, ali se jima lahko pridružim. Žal mi je, da se nisem za to odločila prej, a bolje pozno kot nikoli. V čolnu sva sicer dobro usklajeni, a lahko bi bilo še boljše. Morda imava nekaj, česar druga dekleta nimajo.
Anja, koliko poguma ste potrebovali, da ste napisali sporočilo Stjepanu in Špeli ter ju vprašali, ali se jima lahko pridružite?
Mislim, da je bilo ravno po olimpijskih igrah v Riu. Delala sem v baru in prebrala članek o Špeli. Tam je na koncu dejala, da se sprašuje, zakaj se ji nobena od drugih tekmovalk ne pridruži. V tistem trenutku sem pomislila, da bi bilo dobro vprašati. Takoj sem jima poslala sporočilo, oktobra pa sem se jima že pridružila na treningih.
Ko smo že omenili trening. Vama Stjepan kdaj popustiti in skrajša trening?
Špela: Da, velikokrat. Pri nas je veliko prilagajanja in delamo po občutku. Nikoli nisva preutrujeni. Treningi so načrtovani tako, da je za vse najboljše. Če kdaj kateri ne gre najbolje, delamo dodatne vaje pred treningi. Nimamo dodatnih ljudi, ki bi delali za nas, in kakšnih posebnih meritev, zato je zelo pomembno, da vsaka zase čuti, kakšna je optimalna intenzivnost treninga.
Kako pomembno je, da se tekmovalki razumeta tudi na osebni ravni?
Anja: S Špelo se razumem že od samega začetka. Druživa se med treningi in tudi po njih. Mislim, da je to velika prednost. Če se ne bi razumeli, verjetno ne bi vztrajali do danes. Zagotovo moraš s svojo partnerico imeti dober odnos. Šest mesecev tako rekoč živimo skupaj, tako da se moraš razumeti.
Med vama je v letih kar nekaj razlike. Špela, morate biti vi malo bolj mladostniško "odštekani" ali mora biti Anja bolj zrela?
Anja: Mislim, da ni takšne razlike. Imava podobne navade.
Špela: Mogoče jaz ne čutim, da sem toliko stara, medtem ko je Anja nekoliko bolj odrasla. Najdeva se nekje na sredini. Ne čutim, da sem stara toliko, kot piše (smeh, op. p.). Kajak je šport, pri katerem moraš delati. Tukaj ni bližnjic. Moraš resno trenirati, in če nisi takšen po značaju, ti ne more uspeti.
Kako sta zadovoljni s pogoji za treniranje pri nas?
Špela: Mislim, da je Bohinj najboljše mesto v Sloveniji. Če želimo biti doma, je to tisto pravo. Ker sem zmeraj iskala najboljše pogoje, sem veliko potovala. Bohinj je res idealen in še zelo blizu doma smo. Če karkoli potrebujem, lahko skočim v Koper. Veliko sem trenirala na Madžarskem. Tam si vedno gost in si ne moreš izmišljevati. Tudi na trening ne moreš iti takrat, kot si želiš. Zdaj smo v Bohinju našli svojo bazo.
Pred časom smo se pogovarjali in sta povedali, da morata glede financ čarati, če želita program izpeljati do konca. Je danes kaj bolje?
Anja: Še vedno čaramo (smeh, op. p.).
Špela: Ravno zdaj v Bohinj prihajajo tekmovalke z Nove Zelandije. Stanovale bodo v hotelu, kjer bodo morali plačati 200 evrov na dan na osebo.
Špela Ponomarenko Janić ima vseskozi ob sebi družino, velikokrat ji na pomoč priskoči tudi njena mama.
Vaju prizadene, ko vidita, da imajo nekatere reprezentance praktično neomejena sredstva?
Špela: Zagotovo ni prijetno, ampak če se ubadaš s tem in preveč razmišljaš, ne moreš biti osredotočen na trening in na tisto, kar moraš delati.
Do zdaj sta imeli dve tekmi svetovnega pokala in osvojili štiri medalje. Bi si lahko želeli boljši začetek?
Anja: Bil je zelo dober začetek sezone. Nisva vedeli, kaj lahko pričakujeva, saj eno leto nisva tekmovali v dvojcu. Vedeli sva, da bodo tudi preostale tekmovalke zelo dobro pripravljene, glede na to, da je predolimpijsko leto. Res je super, da sva se vrnili na takšen način. Ob tem se sprašujem, kaj so delale preostale tekmovalke.
Vaju kaj moti, da imata v sezoni le dve tekmi svetovnega pokala?
Anja: Prej so bile tri, zdaj sta samo dve. To pomeni, da na tekmo svetovnega pokala pridejo vse reprezentance. Veš, da bo konkurenca huda. Že tam sva dosegali dobre rezultate in zdaj vemo, kaj lahko dosežemo na svetovnem prvenstvu. Na tekmo svetovnega pokala se nismo posebej pripravljali. Najina glavna tekma je svetovno prvenstvo.
Špela: Za naš šport je zagotovo slabo, da je vedno manj tekem in da so namesto evropskega prvenstva evropske igre. Pred štirimi leti smo imeli namreč oboje. Tekme svetovnega pokala športnikom veliko pomenijo, medtem ko preostalim ne pomenijo nič. Glavna tekma je svetovno prvenstvo, kjer se letos delijo olimpijske kvote. K nam na obisk prihajajo tekmovalke z Nove Zelandije, ki spadajo med najboljše tekmovalke, tako da bova imeli tudi dobro primerjavo. Mislim, da je super, da bomo spet skupaj.
Kateri vajin uspeh vama je najbolj ostal v spominu?
Anja, je po takšnih uspehih kaj lažje trenirati?
Anja: Ne vem, ali je kaj lažje trenirati. Po mojem mnenju je še težje, ker si želiš še več uspehov. Treba je še bolj trdo delati in v to res vlagamo veliko truda. Vse treninge zelo dobro opraviva in posledično prideva na tekme zelo dobro pripravljeni. To, da osvajava medalje, je le neko zadovoljstvo. S tem je ves tvoj trud poplačan.
Na SP bosta lovili olimpijsko normo. Glede na rezultate bi to za vaju morala biti lahka naloga. Je tako?
Špela: Na voljo je samo šest mest, tako da ni niti malo preprosto. Zgodi se, da so razlike zares majhne, in če je veliko dobrih dvojcev, je lahko že polfinale zelo zahteven. Res se moraš potruditi, da se uvrstiš v finale. Verjamem, da je šesto mesto dosegljivo. Treniramo za to in na svetovno prvenstvo bova prišli kar najbolje pripravljeni. Zagotovo je to najin cilj, če bo še kaj več, pa še toliko bolje.
Anja: Vsekakor ne bo lahko. Lahko imaš na svetovnem prvenstvu slab dan. Olimpijske kvote se delijo le tam in ne veš, kaj se bo zgodilo. Prepričani sva, da bova prišli zelo dobro pripravljeni. Mislim, da si bova prislužili to kvoto.
Če se uvrstita na olimpijske igre, bodo te za vas, Špela, četrte, Anja, za vas bodo prve. Špela, menite, da boste morali Anjo
Špela se je že trikrat udeležila olimpijskih igrah. "Če si osredotočen in veš, zakaj si tam, ni skrbi," pravi.
zaščititi, da je olimpijski duh ne bo preveč ponesel?
Špela: Mislim, da ne. Če se je znala zbrati pri prvih uspehih, po katerih sva osvojili medaljo še na svetovnem prvenstvu, mislim, da tudi tokrat ne bo imela težav. Tudi Anja ima že kar nekaj izkušenj. Vsi vemo, zakaj delamo. Na olimpijskih igrah bolj ali manj treniraš in tekmuješ, tako da nimaš veliko časa hoditi naokrog. Če si osredotočen in veš, zakaj si tam, ni skrbi.
Anja: Zagotovo bom osredotočena. Bolje je, da odmisliš, kje si takrat, in si osredotočen samo na tekmo. Mislim, da ne bi smelo biti težav. Zagotovo bom vesela, da bom lahko nastopila na prvih olimpijskih igrah, ampak mislim, da zaradi tega ne bom delala napak. Morda bom dobila dodaten zagon, če bom nastopila na prvih olimpijskih igrah.
Ali delata tudi s kakšnim psihologom?
Anja: Stjepan Janić je psiholog, trener, maser ... Skratka vse (smeh, op. p.).
Anja Osterman je morala še pred kratkim delati v lokalu, da si je lahko privoščila priprave.
Skupaj ste videti kot velika družina. Anja, ali tudi vi kdaj Stjepanu in Špeli priskočite na pomoč pri otrocih?
Anja: Rada imam otroke in prijeti Sofio za pet minut mi je v veselje. Nimam nobenega odpora do otrok. Nimam nobenih težav s tem, ampak ponavadi Špela in Stjepan naredita vse sama. Včasih se sprašujem, kako jima vse skupaj uspeva.
Špela: Lahko povem, da brez mame in Stjepana ne bi mogla trenirati. Res sem jima hvaležna, da sta tukaj in mi pomagata.
4