Petek, 10. 4. 2020, 17.00
4 leta
Pogovor s selektorjem slovenske reprezentanc v športnem plezanju Gorazdom Hrenom
"Vsi si želimo, da bi se čim prej vrnili v telovadnice, dvorane, navsezadnje je to naša služba"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,45
Slovenski športni plezalci in njihov strokovni štab si želijo čimprejšnje vrnitve na "delo".
Slovenski športni plezalci, ki bi prejšnji konec tedna v Meiringenu v Švici morali odpreti novo sezono svetovnega pokala, a se je zaradi pandemije, ki je ohromila praktično ves svet, ta zamaknila na začetek julija, so že od sredine marca brez resnih treningov. V nekaterih državah, kjer so ukrepi milejši, so medtem vseeno lahko trenirali. Selektor slovenske reprezentance v športnem plezanju Gorazd Hren si želi, da bi čim prej lahko začeli reprezentančne treninge. Če bo potrebno, tudi z zaščitno masko na obrazu.
Tako kot si večina slovenske javnosti želi čimprejšnje vrnitve v ustaljene življenjske tirnice, si športniki želijo prostih rok pri izvajanju običajnih treningov in priložnosti za dokazovanje, ki se zaradi pandemije novega koronavirusa vedno bolj odmikajo. Športni plezalci naj bi po zadnjih podatkih v sezono vstopili po 1. juliju, torej skoraj tri mesece po predvidenem začetku. Kaj o trenutnih razmerah in spopadanju z njimi pravi selektor slovenske reprezentance v športnem plezanju Gorazd Hren?
V tem trenutku bi verjetno sprejeli vse, da bi le lahko trenirali, Gorazd Hren odgovarja na vprašanje, ali bi slovenski plezalci trenirali v zaščitnih maskah.
Če bi bilo vse kot običajno, bi se zdaj verjetno pogovarjala o izkupičku na prvi letošnji balvanski tekmi svetovnega pokala v Meiringenu v Švici, že konec marca bi potegnili črto pod evropskim prvenstvom v Moskvi, najbrž bi se vmes srečali še na tradicionalni novinarski konferenci pred začetkom sezone, tako pa … Kaj vas zaposluje v teh dneh?
Migamo na naših "fingerboardih", kolikor pač lahko, zraven pa se najde čas tudi za peko in podobno.
Kdaj ste izpeljali zadnji trening v pravem pomenu besede?
Mislim, da v nedeljo pred popolno karanteno, sredi marca. Vse od takrat s svojimi varovanci ostajam v stiku na daljavo. Sestavil sem jim programe, ki jih izvajajo doma, jim poslal posnetke z vajami … Nekateri so celo tako zagreti, da jih je treba malo držati nazaj (smeh, op. a.).
Selektor slovenske plavalne reprezentance Gorazd Podržavnik je želel reprezentantom zagotoviti priprave tudi v času karantene. Reprezentanca bi se lahko pripravljala na Ravnah na Koroškem, a so pri Olimpijskem komiteju Slovenije pobudo na podlagi vladnih ukrepov vsaj začasno zavrnili, češ da če bi naredili izjemo in treninge dovolili njim, bi to morali omogočiti tudi drugim. Ste tudi vi razmišljali, da bi vendarle našli neki način, ki bi slovenskim športnim plezalcem, reprezentantom, omogočil skupne treninge?
Da, v zvezi s tem sem bil že v stiku z generalnim sekretarjem Planinske zveze Slovenije Matejem Plankom in upam, da se bomo lahko kaj dogovorili z OKS. Ideja je bila, da bi opravili vsaj nekaj reprezentančnih treningov z manjšo zasedbo in seveda z vso potrebno zaščito.
Če bi lahko trenirali od dva- do trikrat tedensko, bi nam to ogromno pomenilo. Plezalci bi lahko treninge kombinirali s treningi doma, na skupnih treningih pa bi se lahko primerjali. Brez dvoma bi bila to za njih dodatna motivacija za trening, druženje pa tako ali tako že vsi zelo potrebujemo.
Tako pa smo že kar nekaj časa brez resnih treningov, medtem ko so v nekaterih državah vseeno lahko trenirali.
Bodo športniki po novem trenirali in tekmovali z masko na obrazu?
Mislite, da bi se lahko zgodilo, da bi plezalci morali plezati z zaščitno masko?
V tem trenutku bi verjetno sprejeli vse, da bi le lahko trenirali. Na tekmah pa dvomim, da bi se lahko zgodilo kaj takega, saj v takih razmerah tekem še ne bo.
Se vam zdi, da ima katera od plezalnih velesil v času pandemije izrazito prednost?
Vem, da so bili na Japonskem še do pred kratkim vsi plezalni centri odprti, pravzaprav so jih zaprli ravno to sredo. Tudi italijanski plezalci so imeli neki dogovor, da lahko posamično trenirajo v eni od njihovih telovadnic.
Vsi si želimo, da bi se čim prej vrnili v telovadnice, dvorane, navsezadnje je to naša služba. Da, želim si, da se vsi skupaj čim prej vrnemo na delo.
Tako pa vsak od nas dela s tistim, kar ima. Nekateri imajo morda srečo, da imajo doma vsaj neko osnovno steno, kjer trenirajo, kolikor se trenirati sploh da.
Vse skupaj verjetno dodatno otežuje negotovost. Mednarodna zveza za športno plezanje je sprejela odločitev, da bi se sezona lahko začela 1. julija s tekmo v težavnosti v Villarsu v Švici, torej kar tri mesece pozneje, kot je bilo predvideno. Lahko se zgodi, da bi odpadle vse ali skoraj vse balvanske preizkušnje. Kako se plezalci sploh pripravljajo oz. na kaj, za kaj se pripravljajo?
Res je, vse skupaj je pod velikim vprašajem. Specialisti za balvansko plezanje so v tem trenutku v res čudnem položaju, saj ne vedo, ali naj sploh trenirajo ali naj raje začno razmišljati o novi sezoni.
Še vedno malo računamo na to, da bi lahko izpeljali del balvanskih tekem, morda na račun manjšega števila tekem v težavnosti. Bomo videli, ogromno je vprašanj. Za zdaj je znano le to, da mora biti vsaka tekma razpisana najmanj 60 dni prej, kar pomeni, da nas vse skupaj ne bo toliko presenetilo.
Ali so se omenjali tudi scenariji, da bi tekmovanja izvedli pred praznimi tribunami? To je čedalje bolj verjeten scenarij v ligi NBA.
Na začetku, ko je Švica, kjer bi se morala začeti sezona, začela omejevati število ljudi v zaprtih prostorih, se je tudi to omenjalo, zdaj pa pogovora o tej možnosti nisem zasledil. Ne verjamem, da bi tako na silo organizirali tekme.
"Olimpijskih iger v Tokiu smo se seveda vsi, ki smo vpleteni v športno plezanje, zelo veselili, a je glede na trenutne razmere povsem logično, da se olimpijske igre prestavi."
Športno plezanje bi letos v Tokiu moralo doživeti težko pričakovano olimpijsko premiero, zaradi pandemije bo nanjo treba počakati še leto dni. Vaši občutki ob prestavitvi iger?
Iger smo se seveda vsi, ki smo vpleteni v športno plezanje, zelo veselili, a je glede na trenutne razmere povsem logično, da se olimpijske igre prestavi.
Ali dodatnih 365 dni do nove oz. prve olimpijske priložnosti v vaše delo vnaša veliko sprememb? Glede fokusa priprav, zanašanja na finančno podporo sponzorjev …
Pravzaprav je pred nami vrsta neznank. Ne vemo, koliko tekem in katere bomo izpeljali, če sploh.
Letošnja sezona bi se sicer relativno hitro končala, tako pa imamo zdaj proste termine v drugi polovici oktobra in pozneje, tako da je nekaj manevrskega prostora, kamor bi lahko umestili tekme.
Najbolj pravično se mi zdi, da bi katero izmed tekem v težavnosti umaknili iz programa in nadomestili z balvani. Realno se mi zdi, da bi letos izpeljali tri tekme v balvanih in tri v težavnosti. Veliko je odvisno od organizatorjev.
Najboljša športna plezalka zadnjih let Janja Garnbret se na novo sezona pripravlja v domačem plezalnem centru, ki sicer uradno še ni odprt, a je opremljen ravno toliko, da lahko s partnerjem Domnom Škoficem tam trenirata.
Letos nas čaka še domača težavnostna preizkušnja v Stožicah konec septembra, ko upam, da bo virus že preteklost in da bodo ljudje spet pripravljeni obiskovati množične prireditve.
Kar zadeva sponzorsko podporo, pa v vrhunskem športu naj ne bi bilo bistvenih sprememb.
Kako je s plačami za trenerje v tem obdobju športnega in vsesplošnega mirovanja?
Zase lahko rečem, da trenutno delam povsem prostovoljno, a se ne pritožujem. Logično je, da delam, saj mi ni vseeno, v kakšni formi bodo moji plezalci nadaljevali sezono, ko bo ta končno stekla.
Evropsko prvenstvo v športnem plezanju in kombinaciji bo namesto marca najverjetneje novembra. Lahko sklepam, da je pozitivna plat tega ta, da imata Jernej Kruder in Anže Peharc, slovenska kandidata za (eno) olimpijsko moško vozovnico, več časa za trening?
Mislim, da res, a po drugi strani ima tudi konkurenca več časa.
Je pa seveda ta dodaten čas dragocen, saj bo Jernej, ki si je konec lanskega leta zlomil roko in bil zato kar dolgo odsoten, lahko pridobil dodatno moč. Že na mastersu Studia Bloc v začetku marca je dokazal, da je odličen. Najbolj prepričljiv je bil v finalu (4. mesto), kjer je več občinstva in adrenalina in se ustvarja šov, kar mu kot tekmovalcu zelo ustreza.
Tudi za Anžeta je ta dodaten čas odlična priložnost, saj letos na začetku leta ni bi tako dobro pripravljen kot leto prej. Zdaj ta čas ima.
Jernej Kruder ima zaradi prestavitve evropskega prvenstva v Moskvi z marca na november več časa za pripravo, ki mu jo je okrnila poškodba roke. Zmagovalec in zmagovalka kombinacijske tekme na EP si bosta prislužila vozovnico za olimpijske igre v Tokiu.
Kaj pa dekleti, naši bodoči olimpijki Janja Garnbret in Mia Krampl? Kako se pripravljata?
Mia se je še do pred kratkim pripravljala na Japonskem, medtem ko Janja skupaj z Domnom Škoficem trenira v svojem centru.
Če na stvari pogledamo z malo več optimizma, mislim, da vse niti ni tako katastrofalno, kot si kdo misli. Še vedno lahko treniramo vsaj za dvig fizične moči, če bomo kmalu lahko še plezali, pa toliko bolje.
