Petek, 1. 5. 2020, 12.51
4 leta, 6 mesecev
Pogovor s selektorjem Gorazdom Podržavnikom
Besede, ki dajo misliti: Vprašanje, ali so tekmovanja v tem trenutku sploh smiselna
Selektor slovenske plavalne reprezentance in trener Fužinarja Gorazd Podržavnik o podirajočih se dominah v letošnji plavalni sezoni, karanteni zunaj bazenov, preizkušnjah mentalne trdnosti in motivacije, dobri novici o kloru in novih, odmikajočih se ciljih.
Že čez nekaj dni, 4. maja, bodo tudi v Sloveniji končno spet dovoljeni treningi vrhunskih športnikov v nekontaktnih športnih panogah, ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec je omenjala tudi možnost izvedbe tekmovanj v individualnih športih, seveda brez gledalcev. Predvidevam, da sta za vas obe novici razveseljivi?
Predvsem je dobra novica ta, da bomo spet lahko začeli trenirati, kar zadeva tekmovanja, pa je vprašanje, ali so sploh smiselna glede na to, da so bili plavalci od sredine marca na suhem.
Za večino od njih je to najdaljše obdobje brez vode v njihovi karieri, zato bo tudi vračanje na tekmovalno raven zelo dolgotrajno.
Mariborska plavalka Katja Fain stik z vodo ohranja v domačem bazenu, ki so ga v obdobju karantene preoblikovali kar v trenažnega. Več o tem si boste na Sportalu lahko prebrali jutri.
Kako so bili v tem obdobju dejavni tekmeci? Vaša zamisel je bila, da bi se z vso reprezentanco umaknili v karanteno na Ravne, kjer bi se gibali zgolj na relaciji med bazenom in hotelom ter ne bi imeli stikov z zunanjim svetom, a so vaš predlog na OKS zavrnili, kar so argumentirali z ukrepi vlade, namenjene zajezitvi novega koronavirusa.
Pravzaprav našega predloga niso zavrnili, to smo razbrali iz medijev.
So vaši tekmeci lahko uporabljali tovrstne rešitve? V pogovoru za STA ste dejali, da plavalec, ki je teden dni brez bazena, na prejšnjo raven pride šele po treh tednih treninga in to brez bolezni, kar je ogromno.
Vem, da so Italijani zelo dolgo lahko trenirali, Madžari tako trenirajo še danes, tudi Kanadčani in Avstralci so se odločili za podobno rešitev. Svoje najboljše plavalce so "zaprli" v, recimo temu, karantenske centre, kjer so nemoteno trenirali. Takšni treningi so večinoma trajali vse do takrat, ko smo izvedeli, da bodo olimpijske igre prestavljene.
Verjetno ste v stiku z vsemi reprezentanti. Kako je novica o tem, da je športni dogodek, na katerega so se najboljši najbolj pripravljali, prestavljen? Kako težko je to za mentalno pripravo? So še vedno zelo motivirani ali se sprašujejo, zakaj sploh trenirajo?
Bolj se sprašujejo, zakaj sploh trenirajo. Na začetku so bili vsi zelo motivirani, ko so se olimpijske igre oddaljevale, pa je bilo vse več vprašanj, ali je to sploh še smiselno.
Največja razlika med plavalci in drugimi športniki je v tem, da plavalci nimajo primernih nadomestkov za trening, nimajo trenažerjev, kjer bi lahko vsaj simulirali svoj šport in vsaj malo ohranjali formo ... Plavalec lahko pri teku ali na kolesu sicer napreduje, a se mu to pri plavanju ne bo prav nič poznalo.
S takimi treningi plavalci lahko ohranjajo mišice pri določenem tonusu, odpravljajo določene hibe, za katere prej ni bilo časa, to pa je tudi vse.
Nekdanja plavalka Sara Isaković je v obdobju karantene za plavalce in drugo javnost pripravila serijo mentalnih treningov. So jih uporabili tudi najboljši slovenski plavalci?
Tega ne vem, pri nas je sodelovanje s športnim psihologom individualna odločitev, je pa za to poskrbljeno tako pri članih kot pri mladincih.
Kako so slovenski plavalci trenirali v obdobju karantene? Ste bili lahko pri tem posebej inovativni?
Inovativni smo bili toliko, da smo dodobra naštudirali družbena omrežja in videopogovore na daljavo (smeh, op. a.).
Večina plavalcev že tako ali tako trenira po individualnem programu za moč, da pa smo vse skupaj malo popestrili, so trikrat tedensko prek Skypa trenirali še z našim kondicijskim trenerjem, druge dneve pa so se bolj posvečali teku, kolesarjenju ... Da so ostali toliko aktivni, da mišice niso povsem atrofirale.
Kako zdaj naprej?
Najprej bo treba počakati na smernice o varnosti … Prve študije so sicer že pokazale, da klor uničuje koronavirus, a vendar, najprej bo treba pripraviti smernice, ki jih bodo morali upoštevati vsi, ki bodo prišli na bazen. Smo pa vsi pripravljeni …
Večino bazenov so v tem času izpraznili, opravili vzdrževanje in jih zdaj spet polnijo. Zdaj je treba samo še segreti vodo in v ponedeljek lahko spet začnemo.
Kot so včeraj sporočili iz Plavalne zveze Slovenije, bi s treningi najprej začeli plavalci članske, mlajše članske in mladinske reprezentance, čez 14 dni pa naj bi se jim pridružili tudi preostali. Želja je, da bi za vadbo najprej uporabili bazena v Kranju in na Ravnah na Koroškem.
Smernice za vnovičen zagon plavanja so razdelane na 15 straneh, poroča STA. V začetni fazi bi na vsaki drugi progi vadil po en plavalec, kar pomeni, da bi istočasno v objektu ob enem trenerju lahko vadilo po pet plavalcev, s čimer bi imel športnik zase najmanj deset kvadratnih metrov prostora.
Na PZS med drugim opozarjajo plavalce in trenerje na točnost pri dogovarjanjih o terminih, da bodo garderobe in kopalnice zaprte in da bodo za vadbo na voljo odprti bazeni.
Plavalci in trenerji so dobili tudi vrsto osebnih napotkov v zvezi z uporabo prostorov, opreme in rekvizitov. Na slovenski zvezi so pripravili tudi oceno za pravilno kloriranje vode, saj klor v pravilni odmeri prepreči okužbo z novim koronavirusom, so pojasnili na PZS.
Glede na to, da so organizatorji evropsko prvenstvo včeraj dokončno prestavili na prihodnje leto, kaj bo potem glavni cilj, motiv te sezone?
Za nas je še najbolj logičen cilj decembrsko svetovno prvenstvo v kratkih bazenih (od 15. do 20. 12. v Abu Dabiju v Združenih arabskih emiratih, op. a.), za zdaj to še ostaja na programu, niti ni nobenih govoric, da bi termin kakorkoli spreminjali, poleg tega je do takrat še kar nekaj mesecev in imamo tako tudi možnost, da se solidno pripravimo.
Kaj pa mlajši plavalci?
Zanje bo treba ves koledar povsem spremeniti, do zdaj ga še nismo, saj nismo vedeli, kdaj bomo spet lahko trenirali, kdaj bodo vsi bazeni odprti in bo za vse plavalce še najbolj pošteno.
Kako je položaj vplival na načrte slovenskih plavalcev ob bazenih? Nekateri so po olimpijskih igrah želeli končati kariero, drugi so letošnjo sezono namenili samo plavanju in so študij namenoma postavili na stranski tir …
Res je, v reprezentanci imamo, recimo temu, srednjo generacijo plavalcev, nekateri med njimi, plavalci in plavalke letnika 1994/95, so že prej napovedali, da je to njihova zadnja sezona in da se bodo osredotočili samo na olimpijske igre.
Plavalka Tjaša Oder je po letošnjih olimpijskih igrah nameravala skleniti svojo športno pot. Bo zbrala dovolj volje za nadaljevanje?
Nekateri so zadnji dve leti garali samo za te igre, na primer Tjaša Oder, Tjaša Vozel in Martin Bau ... Nekateri si niti počitnic niso privoščili oziroma so bile te res kratke, vse z mislijo na olimpijske igre, ki naj bi pomenile njihovo zadnjo tekmo v karieri.
Številni od njih so jeseni nastopili na tekmi za svetovni pokal, kjer so se zelo dobro odrezali, čez 10 dni bi morali nastopiti na EP, kjer smo si veliko obetali, no, zdaj pa iz vsega tega ni nič.
To je preteklost in zdaj ostaja vprašanje, kdo bo zbral dovolj volje, da bo vztrajal še dodatno leto, to pa je spet zelo negotovo, saj se že pojavljajo govorice, da ni povsem gotovo, da bodo olimpijske igre sploh izpeljane.
Lahko v vsem skupaj vendarle najdete kaj pozitivnega?
Da, morda vse skupaj ni tako slabo za mlajše plavalce, ki so bili zdaj ravno na meji uvrstitve na olimpijske igre ... Veliko bo odvisno od trenutne pripravljenosti, ki pa se bo pokazala že prihodnji teden.
Prav zagotovo bomo začeli korak za korakom. Verjetno pa bo trajalo mesec in pol, da bomo prišli na raven, na kateri bomo sploh lahko začeli resno trenirati.