Svetovni prvak v kickboksu: Neprepričanost vase je zamočen štart #intervju

  Finalna borba Zajca na svetovnem prvenstvu proti slovitemu 30-letnemu irskemu borcu McDerrmotu. Foto: Kickboxing zveza Slovenije

Eden izmed komentarjev na Facebooku po zgodovinskem petku in pridobljenem naslovu svetovnega prvaka se je glasil: "Ti nisi naš, ti nisi s tega planeta." Od kod ste se vzeli?

Hm … (smeh, op. p.). Sem iz Izlak.

S kakšnimi občutki ste odšli na to svetovno prvenstvo?

Odšel sem z osredotočenostjo, kaj hočem doseči. Pri nas v klubu ne pridejo v poštev vprašanja, ali bom osvojil naslov svetovnega prvaka. Tudi moj trener Srečko Rozman ne dovoli tega. V glavi moraš imeti vizijo, ampak samo pri sebi. Trener nas ne vzgaja, da smo visokoleteči, temveč da smo prepričani v svoje zmožnosti. Če greš na tekmovanje neprepričan sam vase, si že takoj v štartu zamočil.

Kaj je bilo najtežje na tem svetovnem prvenstvu?

Najtežji del prvenstva je bil ohraniti mirno glavo, torej psihična priprava, ne razmišljati o naslovu svetovnega prvaka, temveč postopoma zmagovati borbo za borbo. In pa to, da ne padem pod težo favorita. Dobil sem veliko komentarjev, da bom zagotovo jaz tisti, ki bo osvojil ta naslov. S tem se nisem strinjal, vsaka borba je zgodba zase, smo na svetovnem prvenstvu, tu so najodličnejši borci sveta. Pričakuj nepričakovano.

Kako so potekale borbe do finala? Je bilo težko priti do tja?

Začetna borba se je končala z zmago nad Madžarom, moje misli pa so bile že takoj usmerjene v sredino borbo z Mehičanom. Ko sem ga premagal, sem bil po eni strani miren, medalja je bila moja, ampak potihoma se si želel zlata. V četrtek me je čakal res težek nasprotnik iz Belgije, borba je bila napeta, ampak se je končala meni v prid. Vedel sem, da sem fizično in psihično dobro pripravljen, a hvaliti dan pred nočjo … To preprosto ne gre.

Kaj pa finalna borba, ki se je končala z vašimi rokami v zraku? Kakšna je bila borba in kakšni so bili občutki po zmagi?

Finalna borba je potekala proti izkušenemu, več kot 30 let staremu borcu Ircu McDerrmotu. Proti majhni Sloveniji je stala ena izmed velesil v tem športu. Premagal sem ga z rezultatom 6:4. Občutki so bili fenomenalni, ne morem jih opisati, pa če uporabim vse presežnike, ki jih poznam. To je tisto, kar sem si od nekdaj želel, in moje sanje so bile v tistem trenutku izpolnjene.

Naziv svetovnega prvaka ni bil dovolj. V soboto ste postali še zmagovalec svetovne serije in se udeležili podelitve priznanj za najboljših šest kickbokserjev na svetu. Koliko je vreden ta naziv, koliko in kaj vam pomeni?

O tem naslovu med prvenstvom nisem razmišljal, saj sem bil osredotočen na prvenstvo. Ko sem izvedel, da sem osvojil ta naslov, sem bil presenečen in vesel. Znašel sem se med borci, ki osvajajo naslov za naslovom. Zagotovo pika na i petkovemu uspehu. Pomeni pa veliko, je največ, če nismo skromni, kar lahko dosežeš. Svetovna serija zajema uspehe na turnirjih za svetovni pokal Athens Challenge, Irish Open, Yokoso Dutch Open, Austrian Classics in pa Hungarian Kickboxing World Cup, Best Fighter World Cup.

Zmagovalci svetovne serije, top 6 kickbokserjev na svetu, med njimi tudi Tilen Zajc. Foto: Kickboxing zveza Slovenije

Čestitke so deževale, tudi iz tujine. Se vas je kakšna posebej dotaknila?

Bilo jih je res ogromno. Najbolj se me je dotaknilo to, da mi je dal trener po zmagi v finalu majico z napisom World's No. 1. Povedal mi je, da jo je dal izdelati že pred prvenstvom. Da je imel tako zaupanje vame ... Za to ni besed. Pa tudi sporočilo prijatelja iz domačega kluba, ki mi je napisal, da sem ostal isti kot takrat, ko sva začela trenirati in postala prijatelja, četudi sem danes svetovni prvak.

World's No. 1 in trenerja, Srečko in Miloš Rozman. Foto: Pon Do Kwan Izlake

V domači telovadnici na Izlakah so vam pripravili sprejem ...

Lepo je, ko vidiš, koliko ljudi te spremlja. To me dvigne in mi daje samozavest za naprej. Po drugi strani je seveda pritisk, ker vsak pričakuje le najboljše. A to le v manjši meri.

Koliko treningov je bilo potrebnih, koliko prelitega znoja je bilo v vseh let letih, da ste danes svetovni prvak? 

Potrebnih je bilo 17 let treninga po šestkrat na teden. Od tega treniram trikrat na teden v domačem klubu, trikrat pa doma v za to prilagojeni garaži. V pripravljalnem obdobju tudi dvakrat na dan. Ker ni dobrih pogojev za tako pogoste treninge, treniram doma, pa če je 35 stopinj ali pa minus.

Imate najvišji (svetovni) razred kategorizacije, ki ga podeljuje Olimpijski komite Slovenije. Kako ta naziv pomaga pri financiranju treningov, tekmovanj?

Pravzaprav mi ne pomaga. Kljub temu nisem prejel niti športne štipendije. V glavnem se to pri financiranju prav nič ne pozna.

Zakaj kickboks v svetu ni tako zelo priznan? Zakaj še ni del olimpijskih iger?

Mislim, da je težava v prevelikem številu organizacij, WAKO je sicer najmočnejša svetovna organizacija v kickboksu. Določene organizacije so precej manj kakovostne, vendar tudi prirejajo prvenstva. Na takšnih dogodkih športniki lažje dosežejo naslove. Težava je tudi v velikem številu disciplin znotraj kickboksa, ena od njih je tudi K1, v kateri je prikazano več dramatičnosti, več krvi, zato je bolj zanimiv za gledalce, kar je žalostno. Poleg vsega tega pa je tu še politika. Sicer pa se trudijo, da bi tudi kickboks postal del OI.

Kaj bi svetovali mladim športnikom?

Treba je vztrajati in garati za to, kar si si zastavil. Če si dal od sebe vse, kar si lahko, in nisi zmagal, to ni poraz. Če pa delaš polovičarsko in jemlješ stvari zlahka, pa zmage sploh ne pričakuj. Ne v športu, ne v življenju. Če gledam sebe, potrebnih je bilo 17 let trdega dela, da sem danes tam, kjer sem.

Najboljši na planetu, torej?

Hm … (smeh, op. p.). Verjetno.

Najboljši na planetu, podelitev za zmagovalce WAKO World Kickboxing Championships Budapest Hungary 2017. Foto: Kickboxing zveza Slovenije

Kakšni so načrti za naprej?

Sledi počitek, verjetno oddih od tekmovanj, zagotovo pa bom treniral še naprej s polnim zagonom. Več bo pokazal čas.