Torek, 23. 3. 2021, 17.33
3 leta, 5 mesecev
Strokovni svet za šport za takojšnje cepljenje olimpijcev in paraolimpijcev
"Cepljenje konec junija ali v začetku julija pomeni norčevanje iz slovenskega športa"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,30
17
"Cepljenje konec junija ali v začetku julija pomeni norčevanje iz slovenskega športa,"je opozoril Bogdan Gabrovec.
Strokovni svet za šport Slovenije je pozval svetovalno skupino za cepljenje proti novemu koronavirusu, da nemudoma omogoči cepljenja olimpijcev in paraolimpijcev za olimpijske igre poleti v Tokiu. Teh športnikov bi bilo manj kot 250. Predstavniki Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) so zatrdili, da je to vprašanje v Evropi večinoma že rešeno.
"Cepljenje konec junija ali v začetku julija pomeni norčevanje iz slovenskega športa, saj bi bil v tem primeru njihov nastop najmanj ogrožen, če ne celo onemogočen. To lahko vlada reši z enim samim sklepom. Večina evropskih držav je to vprašanje že uredila, Hrvaška je denimo že pred novim letom," je izpostavil predsednik OKS Bogdan Gabrovec.
Edvard Kolar je pri tem spomnil, da lahko pride tudi do šest tednov razmaka med dvema cepljenjema, lahko povzroči tudi stranske učinke, "kar je v luči slovenskega nastopa na največjem športnem tekmovanju leta lahko zelo problematično, če cepljenje ne bo na voljo čim prej".
Na voljo kitajsko in rusko cepivo, a nista odobreni
Generalni sekretar OKS Blaž Perko je dejal, da so slovenski olimpijci za letošnje OI osmi po vrsti od devetih kategorij prednostne liste cepljenja. Že januarja so na pristojne organe naslovili pobudo, da bi olimpijce cepili takoj za najranljivejšimi skupinami ter nujnimi službami, denimo v tretji skupini, kjer so tudi diplomati.
"Že nekaj časa je sicer na voljo kitajsko cepivo, včeraj smo dobili ponudbo ruskega, vendar ti nista odobreni v Evropski uniji in se ju pri nas ne da uporabiti," je še dodal Perko.
"Že nekaj časa je sicer na voljo kitajsko cepivo, včeraj smo dobili ponudbo ruskega, vendar ti nista odobreni v Evropski uniji in se ju pri nas ne da uporabiti," je še dodal Perko.
"Na državni ravni moramo doseči večji premik"
Člani strokovnega sveta so v drugem delu seje z velikim ogorčenjem sprejeli dejstvo, da je zgolj 0,6 odstotka športnih programov v celotnem načrtovanem slovenskem delu evropske kohezijske politike 2021-2027. V ukrepih je namreč šport vključen le v štirih segmentih, denimo pri digitalizaciji.
"Če imamo možnost, da v teh nekaj milijardah, ki bodo na voljo, na kakršen koli način dobimo še dodatna sredstva, povezanih z zelenimi in ekološkimi cilji, potem moramo to narediti. Na državni ravni moramo doseči večji premik. To, da dobimo denar za digitalizacijo in ugotovimo, kje smo ali kje nismo, nima nobenega pomena," je izpostavil Gabrovec. Boro Štrumbelj je pozval zlasti k dodatnim ukrepom energijske sanacije objektov nasploh.
Strokovni svet je pozval vlado in službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, vabljenih predstavnikov slednjih ni bilo na sejo, da nameni vsaj en odstotek sredstev za šport iz evropskih in nacionalnih finančnih mehanizmov.
Perko je predlagal, da se v sistem treningov in tekmovanj v času veljavnosti odlokov za zajezitev epidemije vključijo tudi licencirani športniki, njihove sezname vodijo nacionalne panožne zveze, kar bo povečalo možnost ukvarjanja s športom mladostnikom od deseta leta navzgor.
Slovenija bo v drugi polovici 2021 predsedovala svetu EU, ena izmed slovenskih prednostnih tem bo evropski model športa.
Ena od prednostnih tem bo evropski model športa
Slovenija bo v drugi polovici 2021 predsedovala svetu EU, ena izmed slovenskih prednostnih tem bo evropski model športa. Petra Tramte iz ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je med drugim opozorila na škodljive vplive kapitala na šport in tekmovalne sisteme, ki lahko vodijo v zaprte lige, kot so nekatere severnoameriške. Strokovni svet je potrdil nedavne zaključke skupnega posveta OKS in pristojnega ministrstva. Med drugim evropski model prinaša solidarnost ter tudi spremljanje športnikov za vključevanje v življenje po končanih karierah.
Član izvršnega odbora Slovenske univerzitetne športne zveze (Susa) Matej Jamnik je predstavil nekaj ukrepov za organizacijo univerzitetnega športa. Navedel je, da se je odstotek tistih, ki se aktivno ukvarjajo s športom na univerzah pri nas, iz 63 odstotkov v dobrem desetletju znižal na 12. Trenutne razmere pandemije tudi ne vlivajo upanja za napredek, če ne bo sistemskih sprememb. Predlog bodo v športni sferi še dopolnili in ga nato poslali tistim, ki odločajo, da bi bila športna vzgoja vsaj v prvih dveh letnikih študija.
17