Četrtek, 25. 12. 2014, 17.00
7 let, 1 mesec
Šport, ki te nauči življenja in mojstrovin, s katerimi boste navduševali
Korenine gimnastike – ta se deli na ritmično in športno, ki se ji bomo posvetili v tokratni rubriki Ko bom velik – segajo v antično Grčijo. Gre za šport, s katerim so slovenski telovadci – spomnimo se olimpijskih zmagovalcev Mira Cerarja in Leona Štuklja, svetovnega prvaka na drogu Aljaža Pegana in na bradlji Mitjo Petkovška ter mlajši uspešni rod s Sašem Bertoncljem na čelu – Slovenijo, še prej pa Jugoslavijo, postavili na svetovni športni zemljevid.
Gimnastika je, tako kot denimo atletika in plavanje, bazični šport, kar pomeni, da je izvrstna platforma za razvoj in napredek pri najrazličnejših športnih zvrsteh. Otrok se s prvimi telovadnimi vajami lahko sreča že pri treh letih.
Osnove motorike, občutek za gibanje in življenje nasploh
"Otroci pri gimnastiki pridobijo osnove motorike, občutek za gibanje v prostoru (telovadci izvajajo salte, obrate, telo je obrnjeno na vse mogoče načine), osnovo za ostale športe in za življenje na sploh," poudarja 34-letna Mojca Mavrič, naša najuspešnejša telovadka, ki je kariero kronala z nastopom na olimpijskih igrah v Sydneyju leta 2000.
Skakanje po veliki prožni ponjavi je zakon
In kaj navdušuje otroke? "Otroci so navdušeni predvsem nad skakanjem po veliki prožni ponjavi, skoki v gimnastično jamo in telovadnimi orodji," pravi Mavričeva, ki opaža, da je zanimanja za gimnastiko z rekreativnega vidika precej, za vrhunsko pa bistveno manj.
"Treningi so na višji ravni seveda bistveno bolj zahtevni kot na rekreativnem, terjajo ogromno treningov, pri izvajanju težjih prvin se lahko pojavi strah na orodjih, dogaja pa se tudi, da starši le stežka sprejmejo, da bi njihov devetletni otrok večino popoldanskega časa preživel v telovadnici," se zaveda Mavričeva, ki svoje gimnastične izkušnje kot trenerka mlajših selekcij deli v Gimnastičnem klubu Zelena jama v Ljubljani, kjer trenirata tudi Teja Belak (zmagovalka svetovnega pokala 2013/2014 v preskoku in na gredi) in Tjaša Kysselef, aktualna državna prvakinja v gimnastiki.
V rokavicah
Če nekateri treninge gimnastiko povezujejo s podobami, ki se jih spomnimo s kitajskih telovadnic in jokajočih ter že pretirano elastičnih otrok, pa je v Sloveniji precej drugače. Z otroki je treba delati v rokavicah. In tega se zaveda tudi Mavričeva.
"Do otrok moraš biti prijazen, nikogar ne smeš ošteti, saj jih kaj hitro vse prizadene, precej drugače torej, kot je bilo včasih. Tudi trenerji smo se zelo spremenili, bolj smo prijazni, rastemo z otroki in se učimo z njimi sodelovati na način, ki prinaša rezultate. Je pa treba vedeti, da bo na vrhunski ravni uspelo le tistim z najbolj trdo kožo," pravi. "Tisti, ki so preveč preveč občutljivi, vseh naporov preprosto ne bodo zmogli. V vrhunskem športu je treba garati in nekdo, ki ga vse zmoti, te ravni preprosto ne bo mogel doseči."
Resno delo že pri petih ali šestih letih
Otroci s prvimi gimnastičnimi vajami lahko začnejo že pri treh letih. Na vadbi delajo prevale, se obešajo po bradlji, hodijo po nizki gredi in podobno. "Vse je bolj na bazi igranja, otroci vadijo dvakrat tedensko po eno uro. Pri petih ali šestih letih se treningi stopnjujejo, vadba je sporedu trikrat tedensko po dve, pozneje po tri ure ali celo več," našteva Mavričeva.
Tekmovanja z osnovnimi gimnastičnimi vajami se začnejo pri šestih letih, mednarodna pri desetih.
Cenovni vidik: gimnastika je eden najcenejših športov
Gimnastika velja za enega najcenejših športov. Vadba je v okviru šol, kjer treninge gimnastike izvajajo v okviru prostočasnih dejavnosti, celo brezplačna.
V klubih so stroški z vadnino (od 33 evrov za vadbo dvakrat na teden po eno uro, do 45 evrov za vadbo trikrat na teden po dve uri) in klubsko članarino (od 10 evrov naprej za celo leto). Če otrok hodi na tekmovanja, prištejte še znesek za nakup telovadnega dresa (nad 30 evri) in prijavnino za tekmovanja (22 evrov za vsako tekmo, tekmovanja so na sporedu približno enkrat mesečno).
Psihološki pogled: Šport je igra, težje kot je, bolj mora spominjati na igro
"Sama gimnastika se z vidika psiholoških značilnosti od drugih športov ne razlikuje kaj dosti. To pomeni, da se otroci naučijo reda, discipline, usklajevanja šolskih in športnih obveznosti, kar jim bo tudi pozneje pomagalo pri usklajevanju različnih vidikov življenja, od službe, šole do hobijev, rekreacije," poudarja športna psihologinja, dr. Tanja Kajtna. "Gimnastika tako kot drugi šport vzbudi ljubezen do gibanja in te nauči soočanja z morebitnimi neuspehi. Otroci se naučijo, da se stvari vedno ne iztečejo po načrtih, a da je tudi to mogoče popraviti," pravi.
Kot največjo posebnost gimnastike izpostavlja mladost oziroma rosna leta, v kateri so telovadci že vključeni v trenažni proces. "Pomembno je, da šport predstavlja igro. Težji kot je, bolj mora spominjati na igro. Če se bodo otroci počutili slabo, če se jim bo zdelo, da se jih muči in sili prek meja njihovih zmožnosti, bodo pač izbrali kak drug šport. Pomembno pa je, da tudi takrat, ko jim je težko, to vzamejo kot izziv, ne pa pritisk ali celo prisilo," pojasnjuje športna psihologinja iz Fakultete za šport.
Vključevanje športnega psihologa v delo telovadcev je po mnenju Kajtne smiselno šele v obdobju, ko telovadci začnejo tekmovati na mednarodni ravni, se pravi nekje pri 14 ali 15 letih, ko prehajajo proti mladinskim kategorijam, prej pa le v obliki raznih intervencij, kar pomeni, da otroka naučijo raznih vaj in tehnik, s katerimi lahko omilijo stres.
"Na tej fazi je bolj kot vloga psihologa pomemben prispevek trenerja. Pri mlajših telovadcih se z željo po sodelovanju na nas obračajo starši, pri starejših pa športniki sami," pravi Tanja Kajtna, ki sodeluje tudi z našim prvim športnim konjenikom Sašem Bertoncljem.
Zanimanje za gimnastiko v obliki rekreacije narašča, manj "navala" na vrhunsko gimnastiko
Po besedah Jerneja Saleclja, generalnega sekretarja Gimnastične zveze Slovenije, zanimanje za gimnastiko v Sloveniji narašča. "Prav gotovo je zanimanja vedno več. Vsaj na rekreativnem nivoju, manj pa na vrhunski ravni," pravi.
Pod okrilje Gimnastične zveze Slovenije spada 47 klubov, Salecelj ocenjuje, da jih je še enkrat toliko na rekreativni ravni. Slovenija ima več kot 3.000 registriranih telovadcev, po oceni Saleclja pa jih je po društvih vsaj še 20 odstotkov neregistriranih.
Gimnastična zveza Slovenije poleg dejavnosti, ki jih klubi in društva izvajajo samostojno, že nekaj let izvaja projekt Slovenija telovadi. Z njim v lokalnem okolju ali šolah skrbijo za popularizacijo gimnastike, v sklop projekta pa spada tudi športni spektakelGimnastične zvezde, na katerem se predstavijo znani telovadci, tekmovalci iz vseh panog gimnastike, otroci iz različnih društev in krajev Slovenije ter različne spremljevalne točke.
Gimnastika kot poklic
Čeprav je nekdaj veljalo, da je karierna doba telovadca med najkrajšimi, pa se zadnja leta podaljšuje. Zaposlitev v javni upravi in sponzorska pomoč sta tu vsekakor bistvenega pomena. "Tridesetletna dekleta danes še vedno tekmujejo, kar je bilo včasih bolj izjema kot pravilo," pravi Mavričeva, ki mladim telovadcem svetuje, naj poleg športa vztrajajo tudi na akademski poti. "Treba je imeti nek rezervni načrt, od katerega boš lahko živel. Izobrazba pa je pri tem zelo pomembna," pravi Mavričeva, ki je z diplomsko nalogo z naslovom Življenjepisi slovenskih vrhunskih trenerjev in sodnic v ženski športni gimnastiki, diplomirala na fakulteti za šport, danes pa je, kot že rečeno, zaposlena kot trenerka.